Čeprav je Evropski parlament sprejel razmeroma ugodno oceno o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo, se s tem povezana neprijetna presenečenja po oceni vodje opozicijske demokratske stranke Janeza Janše kar vrstijo. Povezuje jih z omejevanjem prostega pretoka delovne sile in s plačili v evropski proračun.
Vodja opozicije je tokrat kritiziral dosežke slovenskih pogajalcev, ki po njegovi oceni niso tako idealni. Janez Janša meni, da so premalo zaostrili vprašanje zapore meja za pretok delovne sile iz novih članic, ki velja tudi za Slovenijo, čeprav bi po njegovi oceni lahko dosegli podoben status kot Ciper in Malta, ki sta izvzeti.
"Prepričan sem, da je bilo v tistem trenutku doseženo največ, kar je bilo mogoče in da drugačnih izhodišč praktično ne bi mogli doseči. Tudi v preteklosti nismo obljubljali, da nihče ne bo zapiral meja za Slovenijo, ker je bilo tako obljubo nemogoče dati," je na Janševe očitke odgovoril minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Poudaril je tudi, da je več kot dve leti znano, da bodo nekatere članice Evropske unije uvedle prehodna obdobja za dostop na svoje trge dela za državljane pristopnic in to je vsebovano tudi v pristopni pogodbi. Zatrdil je še, da ni nobenega dvoma o tem, da bo Slovenija iz evropskega proračuna do leta 2006 dobivala več, kot bo vanj dajala, in sicer 90 milijonov evrov letno. "Izgovori nič ne pomagajo," je izjavil Janša, "Gospoda Potočnika smo včeraj prvič videli brez odgovorov na zelo jasna vprašanja, tako da očitno v teh pogajanjih ni bilo vse tako idealno."
Kot drugo presenečenje pa je Janez Janša omenil intervju predsednika vlade Antona Ropa za avstrijski častniku Kurier, kjer je, kot povzema Janez Janša, Anton Rop dejal, da bo Slovenija neto plačnica v evropski proračun. Minister za evropske zadeve je sicer včeraj dejal, da intervju ni bil avtoriziran. "Mene ne zanima toliko, ali je bil intervju avtoriziran ali ne, ampak, ali je bilo to res rečeno. V avstrijskem časniku zaenkrat nismo zasledili demantija, dejstvo pa je, da je to dvoje nasprotujočih si stališč; na eni strani zatrjevanje bodočega komisarja iz Slovenije in tudi nekaterih drugih predstavnikov vlade, da Slovenija bo neto plačnica, ampak neto prejemnica, na drugi strani pa izjava predsednika vlade za tuje časopise, da bomo praktično neto plačnica," je pojasnjeval Janša. "Kot prvo, ni nobenih izhajanj med pogledom predsednika vlade in mano, saj oba točno veva, da bo Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna. Tukaj so številke popolnoma jasne," je zatrdil Potočnik.
Vladajoča koalicija je zamudila priložnost
Janša je kritiziral tudi koordinacijo v vladni koaliciji, saj ni prišlo do premika glede ustavnih sprememb v zvezi s sodstvom. Kot je znano, so člani ustavne komisije na torkovi seji zavrnili vsa predlagana stališča k predvidenim spremembam na področju sodstva, s katerimi naj bi med drugim vpeljali novo ustavno kategorijo "sodnika na preizkušnji" pred njegovo izvolitvijo v trajni sodniški mandat. Vendar je zaradi slabe koordinacije v vladni koaliciji ta predlog padel, kar po Janševem kaže, da se ne bo nič premaknilo. Vladajoča koalicija je tako prevzela soodgovornost za stanje, kakšno je, poleg tega pa se stanje v temeljih sodstva ne bo začelo izboljšati. "Če povežemo predvsem visoke sodne zaostanke s popolno nesposobnostjo slovenskega tožilstva za boj proti gospodarskemu kriminalu, slika te veje oblasti ni ravno idilična," pravi Janša.
Na tapeti tudi Telekom
Janša je spregovoril tudi o nedavnih zamenjavah v vrhu Telekoma. Telekom je po navedbah Janše v zadnjih desetih letih za marketing namenil tri oz. štiri milijarde tolarjev, kar presega proračune katerihkoli podjetij v Sloveniji. Seznami sponzorstev v Sloveniji in pogodb z zunanjimi sodelavci so dolgi na stotine strani. Ker gre za javna sredstva, saj je podjetje v večinski lasti države, Janša od vlade zahteva, da preko nadzornega sveta in skupščine podjetja doseže objavo vseh podatkov na spletnih straneh. Objavljen naj bi bil seznam vseh sponzorstev, vseh pogodb o svetovanju z zunanjimi sodelavci ter največjih marketinških strank.
Glede sistemskega zakona je Janša dejal, da ga v stranki še vedno ne podpirajo. Zakon je protiustaven in izjemno škodljiv, ker ne omogoča selekcije med upravičenimi in neupravičenimi primeri oz. zamegljuje stvari. Zgodba še ni končana, saj v stranki iščejo rešitve, pravi Janša.
Vlada v senci bo!
Vlada v senci oz. strokovni svet se po besedah Janše oblikuje, vladni resorji pa bodo predstavljeni do konca meseca. Naloge te vlade bodo po besedah Janše tri: zbrati skupaj ocene, ki so že narejene, vključno z izvrševanjem pogodbe sedanje vladne koalicije, priprava alternativnega programa po posameznih področjih za naslednji mandat, s katerimi bodo šli pred volivce, posamezniki v svetu oz. predsedniki odborov, ki bodo vodili posamezna področja, pa bodo sprotno reagirali na predloge sistemskih sprememb ali zakonov, ki jih bo predlagala zdajšnja vlada. Takšen korak po njegovem mnenju naredi politični prostor nujno bolj prepoznaven in bolj pregleden. V času volilne kampanje bo tako lahko prišlo tudi do tekmovanj v programih med vlado in vlado v senci, do česar doslej ni prišlo, je še prepričan Janša.
