Vse sledi v poslu predsednika SDS Janeza Janše s trisobnim stanovanjem v Komenskega ulici vodijo do gradbenega podjetja Imos, poroča časopis Dnevnik. Čeprav ima Janša uradno le 172.000 evrov posojila, mu je v zadnjih treh letih s preprodajami nepremičnin uspelo postati lastnik hiše v Velenju in polovice stanovanja na Mesarski cesti, še poroča časnik.
Po pisanju današnjega Dnevnika je Janša leta 2005 s podjetjem Imos zamenjal enosobno starejše stanovanje v Neubergerjevi ulici v Ljubljani ter zazidljivo parcelo v Trenti za novejše trisobno stanovanje na Komenskega ulici.
Imos je nato Janševo nekdanje stanovanje v Neubergerjevi ulici prodal vidnemu članu SDS Robertu Rožiču, ki se je kot lastnik stanovanja vpisal v začetku leta 2006, Janša pa je v njem bival vsaj še do leta 2008, saj je v prijavi premoženja komisiji za preprečevanje korupcije tisto leto kot začasno prebivališče prijavil naslov na Neubergerjevi ulici.

Imos pa je po podatkih Supervizorja med letoma 2003 in 2011 ustvaril za več kot 107 milijonov evrov poslov z državo, pri čemer velik del teh odpade na obdobje med letoma 2004 in 2008, ko je vlado vodil Janez Janša. Največji delež omenjenega zneska (43 milijonov evrov) je Imosu nakazalo ministrstvo za šolstvo, od tega večino v času Milana Zvera.
Imos je gradil tudi stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada na Litostrojski cesti v okviru javno-zasebnega partnerstva (leto 2008; 58 milijonov evrov), med večjimi posli pa so tudi inženiring pri gradnji pediatrične klinike, gradnja letališke postaje Brnik (leto 2008; tri milijone evrov), gradnja Onkološkega inštituta, dela pri vzgojnoizobraževalnem centru Višnja Gora itd.
Leta 2009 je Janša za pol stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani odštel 162.500 evrov, od tega je za 135.000 evrov vzel posojilo, zastavil pa je tudi svoje stanovanje na Komenskega ulici. Pozneje je posojilo in hipoteko prenesel na hišo v Velenju. Slednjo je Janša kupil od Vojke Rautar Čelešnik, s katero je zamenjal stanovanje na Komenskega ulici, za razliko v višini 48.000 evrov pa je najel posojilo.
Janša je stanovanje na Mesarski ulici leta 2009 kupil od Uroša Ivanovića in Deje Doler Ivanović, nekdanje rokometašice Krima, predsednik kluba pa je bil nekoč Zoran Janković. Janša, kot je znano, kot lastnik še vedno ni vpisan v zemljiško knjigo.
Čeprav ima Janša danes uradno le 172.000 evrov posojila pri banki Unicredit (ki ga mora odplačati do leta 2028), mu je v zadnjih treh letih s preprodajami nepremičnin uspelo postati lastnik po lastnih navedbah 300.000 evrov vredne hiše v Velenju z dvema hektarjema zemljišč in polovice stanovanja na Mesarski cesti v vrednosti 162.500 evrov. Za leti 2007 in 2008 je Janša v dohodninski napovedi skupaj prijavil za 165.000 evrov bruto prihodkov, na bančnih računih pa je privarčeval 28.000 evrov, piše časopis.
Iz SDS so za Dnevnik poudarili, da je Janša leta 2009 na spletni strani objavil seznam svojega premoženja, skupaj s podatki o vrednosti. Ti podatki so še vedno dostopni vsakomur na spletni strani SDS. Vse poznejše spremembe so bile prav tako posredovane tako komisiji za preprečevanje korupcije kot javnosti in tudi večkrat objavljene. Nepremičnine (zazidljiva parcela z ruševino v k. o. Trenta s pripadajočim zemljiščem, počitniška hišica v Bovcu s pripadajočim zemljiščem ter enosobno stanovanje v Ljubljani), ki jih je kupil v obdobju od leta 1989 do nastopa mandata predsednika vlade leta 2004, pa je financiral pretežno z bančnimi krediti ter honorarji od svojih avtorskih del. Knjige, ki jih je gospod Janša napisal in izdal kot samostojni avtor ali soavtor, so bile namreč samo v slovenskem jeziku v tem času prodane v skupni nakladi več kot 85.000 izvodov, so odgovorili iz stranke.
Janša: Pokazal bom vse pogodbe o nepremičninah, če jih bodo tudi drugi
Predsednik SDS je zagotovil, da je njegovo premoženje popolnoma v skladu s prihodki, ki jih je imel v zadnjih 30 letih. "Vse moje premoženje, če odštejete kredite, je vredno manj kot dvodnevni strošek kakšnega japija v Ljubljani, kot smo videli po razno raznih zapisih v medijih," pravi Janša.

Pojasnil je, da je leta 2009 za nakup stanovanja na Komenskega ulici plačal 250.000 evrov. Za ta nakup je pripravljen kadar koli pokazati vse pogodbe. "Prinesel bom pogodbe, ampak zahtevam, da je tam tudi gospod Janković in drugi t. i. kandidati za mandatarja, ki naj prinesejo pogodbe za deset, 20 let nazaj. Prav tako tudi dokazila za izvor premoženja, nakup kakšnih 13 milijonov evrov v delnicah slovenskih podjetij in drugega premoženja, ki ga tokrat nobeden ne omenja. Na vas je, da to dosežete," je novinarje pozval Janša.
Povedal je še, da je SDS na vsa vprašanja v zvezi z njegovimi nepremičninami odgovarjala. Sam je medijem, ki so to zahtevali, poslal tudi kopijo dokumentov, ki jih je posredoval protikorupcijski komisiji. Tudi številni drugi kandidati so to naredili, nekateri pa niso, je poudaril Janša, na kar pa so mediji "mirno pozabili".
Na vprašanje, kako pojasnjuje, da je bilo stanovanje kupljeno od Imosa v tistem času, ko je Imos kar izdatno posloval z vlado, odgovarja, da je Imos na slovenskem trgu že desetletja in ves ta čas posluje tudi z državo. Posluje tudi s številnimi drugimi, tudi z Mestno občino Ljubljana, je dejal.
Na vprašanje, zakaj stanovanja na Mesarski po dveh letih in pol ni vpisal v zemljiško knjigo, Janša odgovarja, da tega stanovanja ni kupil leta 2009, temveč je bil posel zaključen lani. Tedaj se je z nepremičninsko agencijo tudi dogovoril, da bo izvedla vpis v zemljiško knjigo, vendar ji ni dostavil vseh potrebnih dokumentov. Janša ob tem ponavlja, da za vpis ni nobene ovire, tudi zakon ne določa nobenega roka za vpis v zemljiško knjigo. Kot je pojasnil, je posel sklenjen ter nepremičnina prepisana, ko se sklene pogodba, ko se jo overi in se plačajo davščine.
"Vse te podrobnosti boste lahko prebrali v pogodbah, ni vam jih treba iskati nezakonito, tako kot to počne lobist Šetinc," je dejal Janša. Nekateri mediji so namreč v ponedeljek poročali, da je novinarka TV Slovenija, žena Mileta Šetinca, SDS poslala podobna vprašanja, kot jih je nekaterim novinarjem predlagal njen mož.
KOMENTARJI (950)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.