Janša: Šuštar človek dialoga

Mašo zadušnico za pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja na Pogačarjevem trgu ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode. Pogrebni obred je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Nagovor kardinala Franca Rodeta

Njegova življenjska pot se je začela v rodni Dolenjski, se nadaljevala na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, v študiju teologije v Rimu v času druge svetovne vojne ter se ustalila v nemško govorečem delu Švice in se je končno sklenila v domovini.

Njegova vrnitev v Slovenijo leta 1977 je nedvomno predstavljala zanj dokaj radikalen prelom v njegovem teološkem mišljenju in pojmovanju pastoralnega dela. Ko se je vrnil v Slovenijo, se je namreč znašel sredi ljudstva, ki je trpelo pod diktaturo uradnega ateizma, ki je bilo prikrajšano za svoje pravice in ogroženo v svoji veri. Odločno se je zavzemal za pravice vernikov v javnosti in v šoli. Kot je dejal v nekem intervjuju za Družino: "Cerkev nima le pravice, ampak tudi dolžnost, da se upira odrinjenosti vernih iz javnega življenja in šole“, je poudaril kardinal Franc Rode.

V samostojni Sloveniji se je potem marsikaj odvijalo v nasprotju z njegovimi pričakovanji. Neskončni in brezplodni pogovori v Krovni komisiji, poskusi ideologizacije šolstva, stalne zapreke v procesu denacionalizacije – vse to je nadškofa Šuštarja navdajalo z žalostjo in ustvarjalo v njem vtis, da ga oblast ne jemlje resno in da ga izigrava. Spomnim se, kaj mi je rekel nekaj dni prej, preden sem prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije: "Zapomni si, komunisti so še tu!« Bil je kritičen tudi do medijev: "Pri mnogih," je poudarjal nadškof, "je ostalo isto mišljenje in ista sovražnost do Cerkve, ista podtikanja in neresnice. Daleč smo še od objektivnega poročanja."

Ko je po 17-ih letih škofovske službe sveti oče sprejel njegov odstop, se je umaknil v tihoto škofovih zavodov, ki so bili medtem po njegovi zaslugi obnovljeni in so znova zaživeli kot Škofijska klasična gimnazija. Tu je vsak dan v kapeli prebil več ur v molitvi in premišljevanju, dokler so mu moči dopuščale. "Moja naloga sedaj je molitev," je rad ponavljal, je zaključil Rode.

Janez Janša: Šuštar je bil človek dialoga

Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da še posebej štejejo prizadevanja Alojzija Šuštarja za spoštovanje človekovih pravic in njegova državotvorna dejanja. "Ta so bila izrednega pomena za nastanek samostojne države Slovenije in za oblikovanje njene identitete. Alojzij Šuštar jih je prispeval v času usodnih odločitev in pospešenega zorenja naroda. Naroda, ki mu je pripadal z vsem svojim srcem in ki mu je tudi v svoji oporoki namenil poslednjo misel, ko je izrazil svojo željo, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest.", je še dejal Janša.

Šuštar je v posebni izjavi na nacionalni televiziji 20. decembra 1990 ponovno povabil kristjane in vse druge, da se udeležijo plebiscita in glasujejo ZA samostojno Slovenijo: "Vabim vse kristjane pa tudi vse druge, da se udeležijo glasovanja in s svojim DA potrdijo življenjsko moč in ustvarjalno politično voljo slovenskega naroda. Storimo vse, da bo plebiscit uspel“, je dejal Janša.

Papež se spominja odličnih duhovniških kreposti pokojnega nadškofa ter njegovega rodovitnega škofovskega služenja in velikodušne predanosti Božjemu ljudstvu, ki mu je bilo zaupano. Sveti oče prosi Gospoda, naj goreči duši in zaslužnemu pastirju podeli večno plačilo na priprošnjo svetih apostolov Petra in Pavla., je še poudaril papež.

Lojze Peterle: Šuštar se je zavzemal za mir in spravo

"S svojim moralnim in socialnim čutom, z intelektualno odličnostjo ter z jasno besedo si nas želel prebujati za bistveno. V jedru Tvoje govorice je bilo ves čas – tako kot pri očetih moderne Evrope – To si počel solidarno, z osvajajočo milino duha in blagostjo. Tudi zato si užival doma in po svetu nedeljeno spoštovanje“, je v slovo Šuštarju dejal evropski poslanec Lojze Peterle.

Peterle je še dejal, da je Šuštar "jasno in odločno stopil na stran človekovih pravic, za svobodo duha in demokracijo“. "Izredno si se postavil proti vojaškemu napadu na Slovenijo. S svojim ugledom in prijateljskimi stiki si močno prispeval k mednarodnemu priznanju Slovenije. Vse to si uspešno udejanjal s spoštljivim odnosom do drugih in drugačnih ter s tenkočutnim smislom za to, kaj gre Bogu in kaj cesarju“, je še izpostavil Peterle.

Peterle je še izpostavi, da je bilo za Slovenijo zelo pomembno, da je na čelu katoliške cerkve bila oseba, ki je razumela "znamenje časa“ in je storila vse, kar je v tistem času bilo potrebno storiti. Izpostavil je še, da Šuštar ni nikoli pozabil na malega človeka.

Šuštarja pokopali v stolnici

Iz Zavoda sv. Stanislava, kjer je živel zadnjih deset let po upokojitvi, so pokojnika v soboto prepeljali v stolno cerkev, kjer so se v minulih dveh dneh od njega že poslovili številni ljudje. Ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu pa so izraze sožalja izrekli tudi številni predstavniki cerkve in države.

Šuštar je v 17 letih nadškofovske službe spremljal počasen prehod v demokracijo in si stalno prizadeval, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju. Bil je globoko duhoven človek, mož močne vere in zaupanja. Širina in odprtost za vse dobro sta bili značilnosti njegovega značaja, ki sta mu pomagali navezovati stike in graditi mostove med različnimi ljudmi in skupinami, so v Šuštarjevem življenjepisu zapisali v tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference.