"Na podlagi tega predloga se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila okoli določenih vprašanj," je dejal. "Postavite se v vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo," je pozval v odgovoru na ustno poslansko vprašanje, ki mu ga je zastavila vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. Zanimalo jo je vladno stališče do predloga novele.
Predlog po mnenju premierja ni zakon o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ampak zakon, na podlagi katerega se nalezljivim boleznim pomaga širiti. Pristojnim namreč preprečuje, da bi pravočasno ukrepali. Kot je dejal, niti ena država članica EU nima takšnih rešitev, kot jih vsebuje ta predlog.
Veljavna zakonodaja o nalezljivih boleznih je bila sicer dopolnjevana v večini protikoronskih paketov v skladu s priporočili Evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije in odločbami ustavnega sodišča, je spomnil. Tako ni več takšna, kot je bila, je izpostavil.
Predlagana novela je medtem po njegovi oceni nadaljevanje politike, ki jo vodijo nepovezani poslanci in večina ostale opozicije ter se glasi: Čim slabše, tem boljše za nas, in to ne glede na to, kako težje bo ukrepanje vlade in pristojnih institucij v spopadu z epidemijo covida-19, koliko bo bolnih in mrtvih. "To je zelo zavržno," je poudaril.
Predlog novele so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.
DZ na glasovanju julija lani po izglasovanem vetu Državnega sveta ni potrdil vladne novele zakona o nalezljivih boleznih. Proti so takrat glasovali tudi poslanci koalicije, ki so med drugim ocenili, da je nekatere kritike in pomisleke o noveli še smiselno preučiti in pripraviti novo besedilo, pri čemer pa je vlado tokrat prehitela civilna družba.
'Nekatere žalostijo dobri gospodarski rezultati'
Janez Janša se je v odgovorih na poslanski vprašanji Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) in Mojce Žnidarič (Konkretno) dotaknil aktualnih razmer v državi, spregovoril je tudi o dobrih gospodarskih kazalnikih Slovenije in spopadanju s koronsko krizo, kar sta omenjena poslanca podkrepila z uvrstitvijo Slovenije na lestvici britanskega tednika The Economist. Med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tednik Slovenijo po uspešnosti spopada z gospodarskimi vidiki pandemične krize uvrstil na drugo mesto.
"V OECD so najbolj razvite države sveta. Naši občutki so lahko različni, a številke so objektivne," je izpostavil Janša. Lestvica po njegovih besedah ni bila narejena na podlagi okusa novinarjev te revije, ampak na podlagi podatkov OECD, ki niso bili nikoli vprašljivi.
V času pandemije covida-19 do konca lanskega leta je Slovenija po premierjevih besedah ne samo ohranila potenciale, ampak jih je tudi povečala. Pomemben se mu zdi podatek, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal za 10 odstotkov. "Če vzamemo katero koli obdobje po letu 2008, se nikoli v nobenem primerljivem obdobju, tudi v času pred pandemijo, razpoložljivi dohodek ni povečal za 10 odstotkov, čeprav smo se v večini primerljivih obdobij zadolžili bolj," je dejal premier.
"Eno je pavšalno ocenjevanje na podlagi občutkov in okusov, ki so različni, drugo pa je ocenjevanje na podlagi objektivnih dejstev, številk, podatkov statističnega urada, evropskega statističnega urada, Evropske komisije, pristojnih uradov EU in OECD. To so nesporni podatki, na podlagi teh nespornih podatkov si lahko ustvarimo realno sliko," je ponovil premier.
Dotaknil se je tudi očitkov o predvolilnih bonbončkih in poudaril, da bi moral tisti, ki jih izreka, razmisliti o tem, kaj govori. "Če bi ti očitki držali, bi to pomenilo, da si je vladna koalicija izmislila tako pandemijo kot podražitve energentov na svetovnih trgih," je bil jasen.
Janša je razočaran nad diskurzom ob objavi Sloveniji naklonjenih gospodarskih podatkov. "Namesto da bi bili vsi veseli, ko je Slovenija visoko uvrščena na različnih lestvicah, ko imamo dobre podatke, visoko gospodarsko rast, zgodovinsko najnižjo brezposelnost, pa so nekateri zaradi tega žalostni," je dejal. "Ni treba tekmovati samo tako, da nečemu nasprotuješ, tekmovati se da tudi tako, da poskušaš biti v nečem boljši," je poudaril in opoziciji v času priprav na volitve predlagal prav to: "Tekmujmo v tem, kdo je boljši, kdo daje na mizo boljše predloge, ne pa dvomiti o nespornih dejstvih."
Se je pa v odgovorih na poslanska vprašanja premier dotaknil še morebitne prodaje deleža sklada York v družbi Sava Turizem. "Neke druge vlade so prodale te deleže tujcem, tiste, ki zdaj naslavljajo očitke na to vlado. Ta vlada nima nič s to prodajo. Ena od prejšnjih vlad je prodala Savo Turizem tujemu skladu in zdaj ta tuji sklad ta delež ponuja drugemu tujemu skladu. Neverjetno je, kako tisti, ki so prodali marsikaj od bank, turističnih kapacitet do blue chipov slovenskega gospodarstva tujcem, zdaj kažejo s prstom na to vlado," je bil kritičen.
V Pravni mreži za varstvo demokracije se z Janšo ne strinjajo
V Pravni mreži za varstvo demokracije so v popoldanskem odzivu sicer Janši oporekali in zapisali, da ne drži, da bi pravna stroka vladi kadarkoli očitala upravljanje epidemije z odloki. Očitek vladi in zakonodajalcu je zgolj in izključno ta, da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, so navedli.
Da bi bilo upravljanje epidemije z odloki skladno z ustavo, "pa mora zakon pooblastilo za omejevanja človekovih pravic opredeliti določno in jasno, iz zakona mora biti razviden tudi namen ukrepov, hkrati mora zakon dovolj natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja človekovih pravic". "Vendar nič od tega obstoječi 39. člen ZNB, ki omogoča poseganje vlade v človekovo pravico do gibanja, zbiranja in prodaje blaga in izdelkov, ne vsebuje," so izpostavili.
Po njihovih besedah tudi ne drži, da je bila s protikoronskimi paketi nadgrajena zakonska podlaga za poseganje v človekove pravice v času epidemije. "Protikoronski ukrepi niso posegali v materijo 39. člena ZNB," so dodali.
Obžalujejo tudi, da premier "epidemije ne razume primarno kot strokovno, ampak kot politično vprašanje". "Pripravljavci zakonskega predloga smo izhajali iz predpostavke, da je stroka bistveni in ne odvečni element upravljanja z epidemijo," so zapisali. Zatrdili so, da predlog sprememb 39. člena ZNB, ki so ga pripravili pri Pravni mreži, "uravnoteženo ureja možnosti za učinkovito, premišljeno in strokovno upravljanje z epidemijo". "Hkrati zagotavlja varovalke za zaščito človekovih pravic zlasti s tem, da za sprejem ukrepov zahteva strokovne podlage, ki morajo biti objavljene v uradnem listu, zahteva časovno omejitev ukrepov ter kontrolo s strani parlamenta," so navedli in poslance znova pozvali, naj predlog podprejo.
KOMENTARJI (685)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.