Državni zbor se bo v torek točno opoldne sešel na prvem izrednem zasedanju v tem mandatu, na katerem bodo poslanke in poslanci odločali o izvolitvi predsednika največje parlamentarne stranke SDS Janeza Janše za predsednika vlade ter po predvideni izvolitvi Janše ustanovil še novi notranjepolitični odbor (ONP).
Janši želijo olajšati oblikovanje vlade
S spremembami zakonov o vladi in državni upravi, ki jo je v parlamentarno proceduro, vložila skupina poslancev SDS, NSi in SLS, želijo novemu mandatarju omogočiti, da sestavi takšno vlado, ki bo skladna z vladno strategijo in njenimi prednostnimi nalogami. Na podlagi spremenjene strukture vlade bo lahko prihodnji premier predlagal v imenovanje 15 resornih ministrov - enega več kot doslej - in največ dva ministra brez resorja.
Ukinitev enega, ustanovitev dveh ministrstev
Po predlogu sprememb zakonov o vladi in državni upravi bi ukinili ministrstvo za informacijsko družbo, ustanovili pa bi novi ministrstvi za visoko šolstvo in znanost ter za javno upravo. V skladu z dopolnitvijo zakona o poslancih pa bi tistim poslancem, ki bi bili imenovani v novi vladi za državnega sekretarja, "mirovala" njihova poslanska funkcija tako kot v primeru imenovanja za ministra. Kar pomeni, da bi lahko državni sekretarji po morebitni razrešitvi znova sedli v poslanske klopi.
Predstavnika poslanskih skupin LDS in ZLSD, Milan Cvikl in Miran Potrč, sta problematizirala predlagani skrajšani postopek. Cvikl je tako od pobudnikov med drugim želel dodatno pojasnilo glede predvidene uvedbe pooblastila vladi za izdajanje uredb in aktov na podlagi predpisov EU, nasprotoval pa je tudi predvideni ukiniti ministrstva za informacijsko družbo. Potrč pa je bil kritičen do predvidenega širjenja mirovanja poslanske funkcije.
Janez Drobnič (NSi) in Mirko Zamernik (SDS) pa sta ob pomislekih glede državnih sekretarjev opozorila, da bo po novem manj državnih sekretarjev, in sicer le po eden na ministrstvo, kar pomeni 15 državnih sekretarjev in ne 60, kot jih je bilo v minulem mandatu.
