Janša za odpravo plačnih anomalij v javnem sektorju

Plačni sistem v Sloveniji ima po Janševih besedah veliko lukenj, pa ne le v javnem sektorju, ampak tudi v gospodarstvu, čeprav je problem tam manjši. Plačni sistem v javnem sektorju pa se je v nekaterih delih prav degeneriral in začetna relativna primerljivost je zdaj zaradi dvigovanja lestvic pri minimalni plači po njegovem mnenju popolnoma porušena. Velike razlike so nastale tudi, ker so posamezne vlade sklepale dogovore denimo z učitelji in policisti, tako da se je razmerje v nekaterih primerih porušilo tudi za 50 odstotkov.

"Tu je potrebna korekcija," se je strinjal. Namen vlade je, da storitveni del javnega sektorja, torej del, pri katerem je težko delati neposredne primerjave, ureja posebej, administrativni del pa bi ohranili kot enotni plačni sistem. Trenutno so v fazi, ko tisti, ki so najbolj nezadovoljni s plačnim sistemom, vključno z zdravstvenimi negovalci in zdravniki, v okviru mase sredstev sami predlagajo delitev, ki bi bila boljša zanje, je pojasnil.

Računa, da bodo anomalije, ki jih je omenil poslanec in jih poznajo že desetletja, odpravljene. To je ena od prednostnih nalog in je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, je spomnil.

O Jelinčičevem predlogu, da DZ o tem vprašanju opravi razpravo, bodo poslanke in poslanci glasovali v sredo.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pred dnevi za STA pojasnil, da gre v osnovi za reševanje anomalij v sistemu, izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja pa je ena od teoretičnih možnosti. Pogovorov s socialnimi partnerji še niso začeli, saj bodo najprej zbrali mnenja in informacije resorjev o tem, kje zaznavajo največ anomalij, kakšne so in kako bi jih reševali.

Osnovno izhodišče pa je, da se masa plač za posamezno poklicno skupno ne sme povečati. V nasprotnem primeru bi to povzročilo neke vrste efekt podiranja domin, saj bi vsaka od poklicnih skupin zahtevala povišanje plač tudi znotraj skupine, temu pa se želijo izogniti.