Enajst izbrisanih je začelo petdnevno gladovno stavko, s katero opozarjajo na svoj nerešen položaj. Stavka bo trajala do 26. februarja, dne, ko se je pred 13. leti zgodil sporni izbris.
Premier Janez Janša se je z izjavo, da vlada predvideva vložiti predlog ustavnega zakona, ki lahko edini uredi vprašanje izbrisanih, odzval na opozorilno gladovno stavko izbrisanih, ki se je danes začela v stolpnici TR 3 na Trgu republike.
Obenem je Janša izrazil tudi upanje, da bo opozicija, ki naj bi se zavzemala za iskanje ustreznih rešitev, ta zakon podprla, saj je za njegovo sprejetje potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.
Primere naj bi obravnavali individualno
V predlogu ustavnega zakona naj bi bilo zapisano, da se primeri obravnavajo individualno in da se tam, kjer so pristojni organi dejansko naredili krivico posamezniku, ta krivica tudi popravi, je dejal Janša. V tem primeru pa bi eventuelno prišlo tudi do izplačila omejene odškodnine.
Vlada je proti temu, da se odločbe podeljuje v paketu, je še povedal premier, ki je tudi spomnil, da je nekdanji notranji minister Rado Bohinc odločbe o stalnem prebivališču pošiljal ljudem, ki so umrli, in na naslove, ki ne obstajajo.
Izbrisani zahtevajo spoštovanje ustavne odločbe
Enajst izbrisanih je v prostorih TR3, kjer so začeli gladovno stavkati, prebralo izjavo za javnost, v kateri so pozvali pristojne institucije k spoštovanju odločbe ustavnega sodišča in spoštovanju pravnega reda. Kot je poudaril nekdanji predsednik društva izbrisanih Aleksandar Todorović, gre za simbolično dejanje, saj gladovna stavka, ki naj bi trajala do sobote, poteka v tednu izbrisanih, ki je letos organiziran že tretjič zapored.
V primeru, da bodo njihovi pozivi naleteli na gluha ušesa pristojnih organov, je Todorović napovedal, da bodo stavko ponovili čez mesec dni oziroma v najslabšem primeru prvega maja, ko je prva obletnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo. "Vendar pa takrat ne bo šlo le za simbolično dejanje kot v primeru gladovne stavke, ki se je začela danes," je še povedal Todorović.
DZ ni razpravljal o Hanžkovem poročilu
Opozicijska LDS je predlagala razširitev dnevnega reda ponedeljkove seje državnega zbora z obravnavo posebnega poročila varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka o problematiki izbrisanih. Predsednik DZ Franc Cukjati (SDS) se je odločil, da "Hanžkovega dosjeja" o neuresničevanju pravic izbrisanim ne bo uvrstil na tokratno sejo.
Ker predsednik parlamentaCukjati na dnevni red ni uvrstil posebnega poročila varuha človekovih pravic o problematiki izbrisanih, je LDS predlagala razširitev dnevnega reda s to točko. Vendar pa predsednik parlamenta predloga ni dal na glasovanje, ker, kot je dejal, omenjena točka ni bila pripravljena v skladu s poslovnikom, gradivo pa ne izpolnjuje vseh meril. Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je poročilo obravnavala, vendar pa zaradi razhajanj med koalicijo in opozicijo ni pripravila nobenega sklepa ali priporočil vladi za ukrepanje, o katerem bi lahko glasoval zbor. Zato je predsednik parlamenta komisijo že zaprosil, da gradivo dopolni, ko bo dopolnjeno pa ga bo uvrstil na dnevni red seje.
Takšno ravnanje predsednika DZ je sprožilo ostro nasprotovanje s strani opozicijskih LDS in ZLSD. Miran Potrč (ZLSD) je ravnanje označilo za napako, saj gre očitno za poskus oviranja razprave o zadevah, ki za sedanjo vladno koalicijo "niso prijazne in ne prijetne", s samovoljnimi razlagami poslovnika.
