Janša za večje število vojakov, Han proti dvigu sredstev za obrambo

Janša je na današnji novinarski konferenci pred dnevom državnosti poudaril, da Slovenija danes za obrambne izdatke nameni več denarja kot leta 1994, ko je bila po njegovi oceni vojaško najmočnejša.

Opozoril je, da je DZ pred dvema tednoma sprejel obrambno resolucijo, ki vsebuje zavezo, da bo Slovenija do leta 2030 za obrambo zagotovila tri odstotke BDP, hkrati pa bo zagotovila tudi 10.000 poklicnih vojakov in do 30.000 rezervistov, nikjer pa ne piše, kako bo Slovenija dosegla takšno število vojakov. Poudaril je, da ima Slovenska vojska trenutno okoli 6000 vojakov in približno 1000 pripadnikov pogodbene rezerve.

Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov po njegovi oceni ne bodo imele velikega smisla. 

V sredo bo sicer v Haagu potekal vrh zveze Nato, na katerem se bodo voditelji članic po napovedih zavezali k zvišanju obrambnih izdatkov. Ob tem je v izjavi za javnost predsednik SD Matjaž Han pozval, "da Slovenija na vrhu zveze NATO ne soglaša z dvigom sredstev na pet odstotkov BDP". 

"Izključno oboroževalna tekma kot smo ji priča sedaj ni in ne more biti garant trajnega miru in varnosti. Zato še vedno menim, da ob siceršnji krepitvi varnosti neobhodno potrebujemo načrt za mir," je še zapisal in dodal, da bomo posledice oboroževalne tekme čutili v slabšanju kakovosti življenja, socialnih storitev in varovanja okolja. 

"5 odstotkov od nas zahtevajo vojni jastrebi, ki so pravkar sprožili še eno vojno," je do dviga obrambnih izdatkov kritična koordinatorica Levice Asta Vrečko. Meni, da nihče v Evropi ne bi smel podpisati petodstotnega dviga.

Kabinet premierja Roberta Goloba je že v ponedeljek sporočil, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP. "Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti."

Kot motiv današnje novinarske konference je Janša izpostavil poziv odločevalcem, da se zamislijo in na prvo mesto pri obrambi države postavijo ljudi.

Nekdanji vladni predstavnik za informiranje Jelko Kacin je kot pomemben element organizirane priprave na samostojnost Slovenije izpostavil zagotovitev pogojev za služenje vojaškega roka prvi generaciji slovenskih vojakov.

"V tej luči bi tej vladi toplo priporočal, naj vendarle vidi toliko naprej in naj začne obnavljati vojašnice, da bi v primeru, da bi potrebovali splošno vojaško obveznost, imeli te obveznike ali pa prostovoljce kam nastaniti in jih potem tudi primerno servisirati v času, ko se intenzivno usposabljajo za obrambo domovine," je svetoval.

Nacionalno varnost zagotavlja vojska, zagotavlja pa jo tudi diplomacija, je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Bil je kritičen do "levičarskih predsodkov" do zveze Nato, ZDA, vojske in orožja, ki se jim po njegovem mnenju prepušča Slovenija. "Debate o naši oborožitvi in o naši vojski so zelo pogosto popolnoma nekvalificirane," je ocenil. Dodal je, da Slovenija za varovanje svojih nacionalnih interesov potrebuje izkušeno, premišljeno, na zahod in mednarodno solidarnost usmerjeno zunanjo politiko.

V današnjem slovenskem političnem prostoru in v strankah po oceni nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja manjka zavesti o lastni državnosti. Gre za točko sodelovanja različnih politik, ki pa je po njegovem mnenju premalo izpostavljena. Lastna država je namreč točka, ki zadeva pravzaprav vse politike, je zatrdil.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke pred 34 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.