Premier Janez Janša je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je usposabljanje iraških varnostnih sil ključno za zagotovitev stabilnosti v Iraku in se s tem prvič odzval na polemike okrog pošiljanja slovenskih vojakov v Irak. Sedanja vlada je po njegovih besedah z odločitvijo za napotitev slovenskih vojakov v to državo dokončala postopke, začete že v prejšnjem mandatu, s čimer pa ne trdi, da pri tem ne gre za odločitev sedanje vlade.
Janša je prepričan, da bi vlada, če letos te odločitve ne bi sprejela, "ravnala izrazito neverodostojno glede na obljube, ki so bile dane, in sklep, sprejet že novembra 2004, torej ob izteku prejšnje vlade, da bo Slovenija sodelovala v projektu" zveze NATO za usposabljanje iraških varnostnih sil.
Predsednik vlade po lastnih navedbah sicer ni pričakoval, da bo odločitev o napotitvi vojakov v Irak vzbudila toliko polemik in nasprotovanj, sicer pa sam različne poglede slovenskih državljanov na takšne odločitve ocenjuje kot "popolnoma legitimne".
Na vprašanje, zakaj ni vlada odločitve o napotitvi inštruktorjev v Irak sprejela s širšim konsenzom, je Janša dejal, da je prejšnja vlada pomembnejšo odločitev sprejela brez konsenza. Kot je dodal, osebno ni pričakoval, da bo "tisti, ki je sam nekaj začel, sedaj izražal takšno nasprotovanje". Tokrat je vlada pred odločitvijo o napotitvi inštruktorjev v Irak govorila na sestanku koalicije, s tem pa je seznanila tudi odbor DZ za zunanjo politiko in odbor DZ za obrambo.
Janša ne vidi realnih razlogov, da bi bila Slovenija zaradi napotitve inštruktorjev v Irak bolj varnostno ogrožena, vendar pa je poudaril, da tako kot nobena vlada na svetu tudi slovenska ne more podati jamstev, da v Sloveniji ne bo prišlo do terorističnega napada. Bolj ogrožena bi bila, če bi se odločila iraške varnostne sile uriti na lastnih tleh, je menil.
Opozicija trdi, da gre za spremembo politike
Vodja poslanske skupine LDS v državnem zboru in nekdanji premier Anton Rop pa je poudaril, da prejšnja vlada ni in ne bi poslala slovenskih vojakov v Irak, zaradi česar je argumentacija premiera Janeza Janše, da je vlada vojake v Irak poslala zato, ker so jo k temu vodili delovanje in obljube prejšnje vlade, neresna in pod vsakim nivojem.
K tej odločitvi ni vlade silil noben ukrep prejšnje vlade, je opozoril Rop in poudaril, da je sklep prejšnje vlade iz novembra 2004, ki je bil sprejet v luči kompromisa doseženega v okviru zveze NATO istega leta, državo zavezoval k usposabljanju varnostnih sil v tretjih državah in ne v Iraku.
Dokumente, ki jih je v torek javnosti predstavil obrambni minister Karel Erjavec in ki naj bi po njegovem mnenju dokazovali, da je vojaško prisotnost Slovenije v Iraku obljubila že prejšnja vlada, je Rop označil za notranjo korespondenco vlade in opozoril, da se je ta končala že junija leta 2003, to pa zato, ker je on kot predsednik vlade zavrnil vsako možnost sodelovanja slovenskih vojakov v Iraku.
Zavrnili predlog LDS
Poslanci in ministri so argumente več ur soočali na na seji Odbora za zunanjo politiko (OZP), ki jo je zahtevala opozicijska LDS. Potem ko sta zunanji in obrambni minister Dimitrij Rupel in Karl Erjavec zaradi obveznosti sejo zapustila, so protestno odšli tudi liberalni demokrati.
Odbor je sicer z večino glasov zavrnil predlog opozicije, da vlada umakne odločitev o napotitvi slovenskih vojakov v Irak.
Zavrnil je tudi predlog dveh sklepov poslanske skupine LDS. Ta je predlagala, naj OZP pozove vlado, da DZ seznani z varnostnimi analizami, ki jih je opravila in na podlagi katerih naj varnost Slovenije zaradi omenjene odločitve vlade ne bi bila ogrožena.
Rupel: Potrebno si je naliti čistega vina
Ob začetku razprave je Rop poudaril, da odločitev sedanje vlade pomeni spremembo zunanje politike, že zaradi tega pa bi morali o njej še pred sprejemom odločitve govoriti tudi v DZ. Njegovo trditev je zavrnil zunanji minister Rupel, ki je uvodoma dejal, da sedanja vlada ne dela ničesar novega in izpolnjuje obljubo, ki jo je Slovenija dala že v preteklosti.
Potrebno si je naliti "čistega vina", je opozoril Rupel in poudaril, da ne gre za to, da bi Slovenija sodelovala v bojnih nalogah, pač pa gre za štiri inštruktorjev SV, ki bodo v Iraku usposabljali vojaške varnostne sile.
Ob tem je Rupel ponovno spomnil, da se je že prejšnja vlada odločila, da bo za usposabljanje iraških varnostnih sil v tretje države poslala pet inštruktorjev. Iz preteklih dokumentov je po Ruplu razvidno, da je Slovenija dejansko obljubila, da bo sodelovala pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Slovenija sedaj dejansko dano obljubo izpolnjuje na minimalen način in izkazuje solidarnost z zvezo NATO. Odločitev vlade je bila zgolj tehnična, politična pa je bila sprejeta že na referendumu o vstopu Slovenije v NATO, je poudaril Rupel.
