Vlada s proračunskimi dokumenti fiskalno odgovornost povezuje s stabilnim gospodarskim okoljem, z razbremenitvijo dela, povečanjem naložb, rastjo bolje plačanih delovnih mest in krepitvijo blaginje, je v predstavitvi proračunskih dokumentov dejal Janez Janša. Cilj je tudi pospešitev črpanja kohezijskih sredstev iz aktualnega obdobja, hkrati pa se Slovenija intenzivno pogaja za nov večletni finančni okvir EU, je dodal.
"S tem ustvarimo pogoje za zanesljivo financiranje varnosti in zdravstva, za pomoč najranljivejšim ter dostopnejša stanovanja, predvsem za mlade in mlade družine," je nadaljeval.
Ponovil je, da smer politike vlade določa zakon za razvoj Slovenije, ki ga čaka referendum, predlagana proračuna za prihodnji dve leti pa da zagotavljata sredstva za njeno uresničevanje.
"Z razvojnim zakonom bo sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem. Oba proračuna, ki sta pred vami, sta tehnični korak pri uresničevanju iste politike, odločitev o razvojnem zakonu pa bo povedala, kolikšen je manevrski prostor," je navedel. Posvaril je, da bo odločitev na referendumu vplivala na življenje 1,5 milijona ljudi v Sloveniji.

Politika, ki jo imamo zdaj, po njegovih besedah podjetjem narekuje ustvarjanje delovnih mest z manjšo dodatno vrednostjo. Ker te delovne sile na domačem trgu ni, se jo uvaža iz tujine. "Slovenija ima izdanih 150.000 dovoljenj za tuje delavce, kar ustvarja enormne pritiske tudi na socialno mrežo, šolstvo in tako naprej. To je eden od glavnih razlogov, da smo se znašli v neki spirali stopicanja na mestu, zaradi katere nas prehitevajo države, ki so nam še 10 let nazaj krepko gledale v hrbet," je utemeljil.
"Slovenija ima znanje, uspešna podjetja, tudi razvojne rezerve, s katerimi se lahko doseže bistveno več od tega, kar dosegamo danes. In naloga vlade je, da te možnosti poveže in ustvari pogoje, v katerih se bodo ljudje odločali za naložbe, podjetja za širitev, mladi pa za prihodnost doma," je poudaril.
'Število uslužbencev se ne bo spreminjalo'
Premier se je vnovič dotaknil tudi javnega sektorja. Število javnih uslužbencev se v prihodnjih dveh letih ne bo spreminjalo, je ponovil. "Dejstvo pa je, da bo zaradi omejenih človeških virov potrebno sistemsko prerazporejanje virov znotraj javnega sektorja, ker imamo bistveno povečane potrebe pri skrbi za starejše zaradi demografije, deloma v zdravstvu in še ponekod. Ta prerazporeditev bo potrebna, če želimo vsaj ohranjati enako kakovost storitev kot doslej," je prepričan.
Kot je še dejal, bo "glede debirokratizacije predlagan tudi posvetovalni referendum, se pravi posvetovanje z ljudstvom". V Sloveniji bo namreč treba priti do dogovora o tem, da se prekine spreminjanje smeri ob nastopu vsakokratne vlade, "zaradi česar so razvojni potenciali in viri, ki jih ima Slovenija – in ti so znatni –, neizkoriščeni".
Šircelj: Proračuna temeljita na varnosti, stabilnosti in predvidljivosti
"Proračuna nista obljube, ki jih ne bi mogli izpolniti. Kažeta smer manj primanjkljaja, padajoč delež dolga, več naložb in nižje breme na delo. Realna sta pri prihodkih, previdna pri odhodkih, odgovorna do dolga, usmerjena v varnost, v naložbe in razbremenitev tistih, ki ustvarjajo," je medtem poudaril minister Andrej Šircelj.
Za upokojenca proračun po njegovih besedah prinaša redno izplačevanje pokojnine, za zaposlenega uskladitev dohodninske olajšave in lestvice z rastjo cen in pripravo razbremenitve dela, za mlade olajšavo in manj zadolženo državo, za podjetnika to, da novih davkov ne bo in da bodo postopki enostavnejši, za kmeta, da bo panogi namenjenih več sredstev, saj je hrana strateška surovina, za občine več sredstev za razvoj, za vse pa varnejšo državo.
Dediščina prejšnje vlade je po njegovih navedbah slaba predvsem pri plačah in drugih osebnih prejemkih ter drugih odhodkih, ki so se povečevali brez pravega nadzora. Podedovali so tudi zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med zavezami na področju obrambe.
V letu 2027 vlada načrtuje približno 17 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bo znašal 2,3 milijarde evrov ali 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2028 načrtujejo 17,7 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj se bo znižal za skoraj 600 milijonov evrov, primanjkljaj brez obresti se bo več kot prepolovil, je napovedal.
Razlog za višji primanjkljaj v letu 2027 kot letos so po njegovih navedbah naložbe. "Investicijski odhodki države rastejo za več kot 800 milijonov evrov. Država, ki se zadolži za naložbe, ki bodo služile desetletja, ravna drugače kot država, ki se zadolžuje za tekočo porabo," je dejal.
Predvidljivost proračuna po njegovem pomeni realne prihodke. Davčni prihodki bodo v letu 2027 znašali 14,2 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več kot letos, največ prispeva davek na dodano vrednost, sledita dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb.
Načrtujejo pa manj trošarin, predvsem pri energentih. Nedavčni prihodki so nižji, pričakujejo za 92,5 milijona evrov nižja vplačila dividend, upoštevajo posledice letošnje suše. Predlog zakona o izvrševanju proračuna določa uskladitev dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice z rastjo cen. "S tem preprečujemo, da bi inflacija tiho povečevala davčno breme ljudi," je dejal in poudaril, da razbremenitev dela ni le politična obljuba.
Brez davka na nepremičnine
"Primež ustvarjajo predvsem prispevki za socialno varnost. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, tudi ne z davkom na nepremičnine, ampak z rastjo in učinkovitostjo," je napovedal. Pri državi bodo predlagali štiriletni proračunski cikel z zgornjo mejo rasti izdatkov, ki ne bo smela preseči ciljne inflacije. "Uporabniki bodo lahko neporabljena sredstva prenesli, vendar le tako, da se letni primanjkljaj ne poveča. Tako odpravljamo spodbudo za decembrsko trošenje," je dejal.
O stebru stabilnost je povedal, da so pri odhodkih previdni. "Izdatki države ne morejo trajno rasti hitreje od gospodarstva," je povedal in navedel, da se pritiskov na proračun ne sme pokrivati z dolgom, temveč z rastjo in učinkovitostjo. Odhodki v letu 2027 so višji zaradi investicij predvsem v obrambo in projekte evropske kohezijske politike, zaradi prej sprejetih obveznosti in višjih stroškov financiranja dolga, je naštel.
Glede javnega sektorja je povedal, da predlog zakona o izvrševanju proračunov ne določa linearnega znižanja števila zaposlenih. "Določa pa okvir za plače in druge izdatke," je povedal in dodal, da so rast izdatkov za zaposlene omejili po primerljivem načelu pri vseh uporabnikih proračuna. "S tem določamo okvir, v katerem mora vsak predstojnik organizirati delo z racionalizacijo, boljšo organizacijo in digitalizacijo procesov," je dejal.
Prostora za nepredvidene izdatke je manj. "Zato bo izvrševanje proračuna strogo," je dejal. Ob tem je omenil odgovoren odnos do dolga. Slovenija ostaja bistveno manj zadolžena od povprečja EU, finančni in bančni sistem sta stabilna. "To pa ni razlog za sproščenost, saj odhodki za obresti rastejo, obresti so v letu 2028 najhitreje rastoča večja postavka proračuna," je poudaril. "Vsak predlog, ki povečuje odhodke ali zmanjšuje prihodke, mora biti v okviru s fiskalnimi pravili," je še izpostavil.







































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.