Janša o predsedovanju EU: Pokazalo se je, da smo bili na večino kriz slabo pripravljeni

Kot je uvodoma spomnil premier Janez Janša, je Slovenija EU prvič predsedovala v prvi polovici leta 2008. V naslednjih letih se je zvrstil niz kriz – od vojne v Gruziji, finančne krize, migrantske krize, vojne v Ukrajini in brexita do pandemije covida-19.

"Pokazalo se je, da smo bili na večino od teh kriz slabo pripravljeni, da manjkajo nekateri skupni instrumenti, ki omogočajo uniji soočanje s krizo," je dejal. V primeru resne krize, kot je bila pandemija, se je po njegovih besedah pokazalo, da tudi skupni mehanizmi ne delujejo.

"Na tej podlagi je popolnoma jasno in logično, da je prva prioriteta slovenskega predsedovanja Svetu EU okrevanje in odpornost," je izpostavil. Glede na to, da je bila EU v tem času in tudi že prej soočena tudi s kibernetskimi napadi, so v ta nabor dodali še odpornost na te napade.

Iz vrste aktov za večjo odpornost unije, ki so bili pripravljeni v minulem letu, je izpostavil finančni odgovor za blaženje posledic pandemije, ko se je EU za okrevanje odločila uporabiti lastna sredstva. "To je nek korak, ki prestavlja evropsko integracijo na nek višji nivo," je povedal.

"Upamo, da prihaja čas, v katerem se bo lahko EU po letu 2008 ponovno osredotočila na iskanje strateških odgovorov na strateške izzive," je dejal. Zaradi kriz v zadnjih letih se je namreč EU po njegovih besedah v glavnem ukvarjala s posledicami stanja, ki da je nastajalo tudi zaradi tega, ker Evropa ni imela strateških odgovorov na te izzive.

Prav za te razprave bo po prepričanju Janše prostor v okviru konference o prihodnosti EU. Slovenija si želi, da to ne bo razprava zgolj med evropskimi institucijami in med vladami držav, obvezno je vključiti denimo regije in evropske think-tanke, je poudaril. Slovenija bo poskušala razpravo o tem odpreti v okviru Blejskega strateškega foruma.

"Naš namen je, da je ta razprava vključujoča in da se v okviru te razprave izmenjajo tudi stališča o odprtih zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanjih, ki so ključna za EU, če želi postati prvi regionalni dejavnik v Evropi, soseščini in Sredozemlju /.../ in predvsem če želi postati globalni dejavnik," je dodal.

Izpostavil je razmere v denimo Podsaharski Afriki, ki da postaja vse bolj plen terorističnih organizacij. "Evropska unija ima na razpolago zelo preprosto dilemo – ali bo v Afriki tem narodom pomagala /.../ ali pa bomo gradili zidove in postavljali pomorske blokade na Mediteranu, kajti ti ljudje bodo iskali boljše življenje," je dejal.

EU se bo morala soočiti s tem, da samo mehki pristop ne deluje, je navedel in kot primer izpostavil Mali. "Razprava o tem, ali EU potrebuje svojo vojsko, ali potrebuje tudi trdo moč, traja že predolgo," je ocenil premier in dodal, da se je v zadnjih 15 letih pokazalo, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug. "Če EU ni zmožna združiti potenciala mehke in trde moči v Afriki, se bosta tam trpljenje in revščina razraščala, če EU stvari naredi le na pol, kot jih je v Libiji /.../, naredimo več zla kot koristi," je poudaril in omenil še primer Afganistana.

Janša upa, da bo covid-19 naslednjega pol leta vse manj pomembna tema. Če pa bo po Evropi jeseni hud nov val okužb z novim koronavirusom, smo sami krivi, meni. Če bodo spet nove smrtne žrtve, pa se je po njegovem treba vprašati, kako je mogoče, da lahko civilizacija, ki je sposobna tako hitro razviti cepivo, tega ni sposobna uporabiti.

Slovenija bo gostila 18 dogodkov na visoki ravni

V okviru predsedovanja Svetu EU si bo Slovenija pod sloganom 'Skupaj. Odporna. Evropa.' prizadevala za okrevanje in večjo odpornost EU po pandemiji covida-19, za razmislek o prihodnosti Evrope, za krepitev pravne države in evropskih vrednot ter za varnost in stabilnost v evropski soseščini.

V času predsedovanja bo Slovenija po načrtih gostila 18 dogodkov na visoki ravni – predvsem neformalna srečanja ministrov članic EU – ter 182 dogodkov na nižji ravni. Za začetek oktobra pa je načrtovano srečanje evropskih voditeljev s kolegi iz držav Zahodnega Balkana.

Slovenija je polletno predsedovanje Svetu EU od Portugalske prevzela 1. julija. Ob tej priložnosti je na enodnevnem obisku gostila Evropsko komisijo z njeno predsednico Ursulo von der Leyen na čelu.

Po predstavitvi programa predsedovanja so Janša in ministri odgovarjali na poslanska vprašanja. Premier je med drugim odgovoril na vprašanje Janija Prednika (SD) o proračunskem primanjkljaju ter na vprašanje Jerce Korče (LMŠ) o epidemiološki sliki po razglasitvi konca epidemije covida-19 in ukrepih v prihodnje. Na epidemijo se je nanašaki tudi vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert, povezano z napovedanim novim valom covida-19.

Kot smo poročali, se je na prve dni predsedovanja Slovenije Svetu EU sicer že oglasil predsednik republike Borut Pahor. Ta ocenjuje, da je bila izjava ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa o svinjah nevredna položaja, ki ga minister zaseda. Po njegovih besedah mora Hojs poiskati način, da se opraviči. Pahor si ob tem želi tudi pazljivosti premierja Janše jutri v Evropskem parlamentu.

Opozicijska preiskovalna komisija, ki se ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, se bo znova sestala 24. septembra. Predvideno je zaslišanje predsednika vlade, ki se zadnje seje komisije minuli teden ni udeležil. Predsednik komisije Robert Pavšič je Janši vabilo na zaslišanje tako izročil kar na današnji seji DZ.

Ob tem je dejal, da Janšo javno vabi na zaslišanje, saj "ima očitno velike težave z dvigovanjem pošte". Za svoje ravnanje si je Pavšič sicer prislužil opomin podpredsednika DZ Jožeta Tanka (SDS), ki je vodil sejo.

V opoziciji kritični do Janševega govora o prioritetah predsedovanja Svetu EU

V opozicijskih strankah Levica in SD pa so bili do predstavitve programa slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki jo je imel Janša v parlamentu, kritični.  V LMŠ in SAB so medtem kritični predvsem do prvih dni predsedovanja.

Koordinator Levice Luka Mesec je v izjavi za novinarje poudaril, da so poslanci v polurnem premierjevem govoru bolj malo slišali o programu slovenskega predsedovanja. Strinjal se je z Janševo iztočnico, da se Evropa že več kot deset let spopada s krizami, ker nanje ni bila pripravljena.

"Ampak problem je, da je on, ki naj bi zdaj kot predsedujoči Svetu EU ponudil rešitev, med vsemi temi splošnimi frazami o Zahodnem Balkanu, Kitajski, migrantskih krizah in tako naprej, omenil samo to, da bi imel konferenco o prihodnosti Evrope," je Mesec dejal o premierjevem govoru.

Skrbi ga, da s takšnim programom Evropa tudi po slovenskem predsedovanju ne bo nič bolje pripravljena na prihodnje krize, kot je bila, ker prioritet ali pa resnega programa praktično ni. Poleg tega ga kljub današnjemu Janševemu spravnemu nastopu skrbi njegova karakterna lastnost, da je on "predvsem človek, ki zna krize poglabljati in jih zaostrovati", je povedal Mesec.

Tudi Matjaž Nemec iz vrst SD je dejal, da bi si želel več vsebinskih točk v premierjevem nagovoru. "Dejansko se je samo bežno obregnil ob program, ki ga bo Slovenija zagovarjala v času predsedovanja," je povedal v izjavi za novinarje.

Zdelo se mu je, da je bil predsednik vlade pri ključnih temah precej v zadregi. Vsebini glede vrha EU-Zahodni Balkan ni namenil veliko pozornosti. Glede Zahodnega Balkana je poslanec SD povedal, da vlada v to problematiko vstopa zelo zadržano, predvsem zaradi tako imenovanega non-paperja o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu.

"Resnično bi si želeli, da bi te štiri, pet dni, odkar smo prevzeli predsedovanje, čim prej pozabili in da bi vlada, ki je vlada vseh nas, nekoliko bolj resno zagrizla v delo in pokazala več ambicij. Kajti predsedovanje je velika politična in diplomatska priložnost," je povedal.

Tudi vodja opozicijske LMŠ Marjan Šarec je opozoril na dogajanje v prvih dneh predsedovanja. Obenem je zavrnil pozive opoziciji k sodelovanju in pomoči vladi pri predsedovanju.

"Ti pozivi ne bi bili potrebni, če bi vlada od začetka, ko je začela delovati, reševala covidno situacijo in se pripravljala na predsedovanje in da bi prvi in drugi dan predsedovanja minila v nekem lepem vzdušju, da bi Slovenija povedala, kako bo reševala evropske in globalne probleme," je povedal.

Vlada ima po njegovih besedah vso odgovornost, saj bo ona predsedovala in mora sama vedeti, kaj je prav in kaj narobe. "Mi nismo tu nič krivi. Ne moremo biti tiho, če se uničuje STA, če se ne spoštuje vladavine prava. Delovali bi proti državi, če bi kot opozicija zaspali, se naslonili nazaj in čakali, kaj bo," je poudaril Šarec.

Da popotnica slovenskega predsedovanja ni dobra, je ocenil tudi Andrej Rajh (SAB). "Nagovor je bil spraven, ampak če pogledamo dejanja nekoliko širše, se je slovensko predsedovanje začelo z zmerjanjem najvišjih evropskih funkcionarjev in sklepamo lahko samo, da popotnica ni dobra. V bistvu nadaljuje škodljivo prakso, ki smo ji bili priča na notranjepolitičnem zemljevidu z zmerjanjem novinarjev, izvajanjem pritiskov na sodstvo in vsesplošnim žaljenjem," je dejal.

Rajh je izrazil bojazen, da Slovenija v času svojega predsedovanja ne bo uveljavljala svojih strateških interesov, med drugim glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško.