Kabinet predsednika vlade (KPV) je pripravil predlog novega odloka o Svetu za nacionalno varnost (Snav). Besedilo, ki je bilo še v četrtek dostopno med vladnimi gradivi v obravnavi, med drugim ne obvezuje več k vabljenju predsednice republike, predsednika DZ in vodje opozicije na seje Snava, tudi če gre za obravnavo vprašanj nacionalne varnosti. V vojnih in izrednih razmerah pa bi Snav postal državni operativni štab obrambe.
V KPV so pojasnili, da je šlo le za delovno gradivo, tako ga med objavljenimi gradivi ni več. Premier Janez Janša pa je danes ob robu neformalnega vrha EU v Dublinu dejal, da ni bil sprejet še noben sklep.
"Je pa dano navodilo tistim, ki pripravljajo gradiva, da bo odlok ostal natančno enak, kar se tiče vabljenih in vsega ostalega, kot je bil v našem prejšnjem mandatu, nobene spremembe ne bo, tako bo, kot je bilo v našem zadnjem mandatu," je dejal.
V odloku iz leta 2020, ki ga je podpisal Janša, sicer piše, da predsednik Snava povabi na sejo, kadar ta obravnava vprašanja nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, predsednika republike, predsednika DZ, predsednika DS, predsednika največje opozicijske stranke v DZ, predstojnike drugih državnih organov ter predstavnike drugih organizacij. Torej brez besedice "lahko", ki jo je vseboval objavljeni predlog novega odloka.
Pirc Musarjeva pričakuje, da bo vabljena na seje Snava
Predsednik republike je v Sloveniji po ustavi sicer vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednica Pirc Musar je zato v izjavi, ki so jo posredovali iz njenega urada, opozorila, da v vojnem času dobi predsednik republike mnogo pristojnosti. "Da bi jih lahko izvrševal, mora biti tekoče obveščen o vseh nevarnostih, ki se dogajajo v Sloveniji in okolici," je opozorila.
Čeprav je prepričana, da do vojnega stanja ne bo prišlo, pa pričakuje, da bo še vedno vabljena na seje Snava.
Glede predloga, ki je bil v vladnih gradivih, pa bi si predsednica želela, da svoje o njem pove tudi stroka, zlasti obrambna, "tudi to, ali bi bil tak odlok skladen z zakonom o obrambi".
Skladno z zakonom o obrambi predsednik republike na predlog vlade denimo razglasi izredno stanje, če se DZ ne more sestati, oziroma vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se DZ ne more sestati. V izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se DZ ne more sestati. Na predlog vlade predsednik republike odloča o mobilizaciji Slovenske vojske. Če se DZ ne more sestati, pa tudi o splošni mobilizaciji v izrednem stanju.

Pravnik Rajko Pirnat je že avgusta, ko se je v vrstah SDS pojavila pobuda o omejitvi dostopa do tajnih podatkov predsednici republike, opozoril na ustavno določen mandat predsednika republike. "Predsednica republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil, kar je zelo pomemben del ustavne vsebine njene funkcije," je takrat izpostavil. Zato je poudaril, da mora zaradi jedra svoje funkcije imeti dostop do vseh obveščevalnih in varnostnih podatkov, je opozoril.
Predsednik DZ Zoran Stevanović je v prvem odzivu, ki so ga posredovali iz njegovega kabineta, poudaril, da je pri pomembnih vprašanjih, kot je nacionalna varnost, ključnega pomena spoštovanje načel institucionalnega sodelovanja, odprtega dialoga in odgovornosti do države. "Gre za področje, ki zahteva premišljen in vključujoč pristop ter sodelovanje vseh pristojnih institucij," so navedli. Po oceni Stevanovića predlagani odlok oziroma osnutek tega ni odražal, zato ga ne podpira.
V Svobodi o 'strahopetni potezi Janeza Janše'
"Izključevanje opozicije in visokih predstavnikov države iz Snav je strahopetna poteza Janeza Janše in poskus političnega prisvajanja nacionalne varnosti," pa so zapisali na Gibanju Svoboda. Varnost države in varnost vseh nas ni in ne sme biti last ene politične opcije, so dodali.
"Čeprav je bil predlog odloka začasno umaknjen, ostaja dejstvo, da je kabinet predsednika vlade pripravil in v obravnavo poslal besedilo, ki bi odpravilo obvezno vabljenje predsednice republike, predsednika državnega zbora in predstavnika največje opozicijske stranke pri vprašanjih nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo," menijo. Njihovo vključevanje bi tako postalo odvisno od presoje predsednika vlade. "Gre za poskus političnega prisvajanja ključnih pristojnosti na področju nacionalne varnosti, kjer ne sme biti prostora za politično izključevanje. Ta vlada je znova pokazala svoj pravi obraz, izključujoč do vseh, ki razmišljajo drugače kot ona," so dodali v Gibanju Svoboda.
Po njihovih besedah je umik predloga pravilna odločitev, vendar ne izbriše odgovornosti za njegovo vsebino. "Vlada mora jasno povedati, ali opušča tudi predlagano odpravo obveznega vabljenja. Odpravljanje zagotovljenega vključevanja opozicije je korak v avtokratsko smer. Nacionalne varnosti predsednik vlade ne sme spreminjati v svoj politični fevd," so še sporočili.
'Proti avtoritarni družbi in odvzemu demokracije se bomo borili do konca'
Tudi v SD so poudarili, da gre za vprašanja, ki presegajo politične in strankarske delitve, zato je nujno sodelovanje vseh ključnih državnih institucij. Med drugim pa so opozorili tudi, da bi morali v času zaostrenih mednarodnih varnostnih razmer sodelovanje in zaupanje med institucijami krepiti, ne pa omejevati. "Varnost države je skupna odgovornost, zato sodelovanje ključnih institucij ne sme biti odvisno od politične volje enega človeka, predsednika vlade," so zapisali.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je medtem ocenila, da gre le še za enega izmed dokazov, da aktualna vlada poskuša potisniti v avtoritarno strukturo pod totalnim nadzorom SDS in njenega predsednika Janše. Vsebino predloga pa je označila za nedostojno, "verjetno ustavno sporno, konec koncev pa tudi proti načelom naše demokracije in ustave". "Ampak seveda, zakaj pa ne bi poskušal, mogoče pa gre skozi," je očitala premierju.
Ob zadnjih potezah vlade, ki gredo po njenih besedah v smeri odvzemanja glasu civilni družbi, spreminjanja ustroja države in dajanju davčnih odpustkov svojim prijateljem, tako meni, da pri umaknjenemu predlogu ni šlo za pomoto. "To je simptom njegovega vladanja, način, kako si predstavlja svojo drugo republiko in novo državo, brez kakšnega kritičnega glasu," je dejala.
Kot je še napovedala, bodo dogajanje budno spremljali. "Proti avtoritarni družbi in odvzemu demokracije se bomo borili do konca," je zatrdila.
Prezelj: Tovrstni organi vse bolj pomembni zaradi kompleksnih kriz
Organi, kot je Snav, so po mnenju obramboslovca Iztoka Prezlja vse bolj pomembni zaradi vedno bolj kompleksnih kriz. Ni več ene institucije, ki bi lahko rešila določeno krizo, ampak je pomembno koordinirano delovanje, je ocenil za STA.

Po besedah Prezlja je pomembno, da pri odločanju Snava, ki je vrhovni posvetovalni in koordinacijski organ s področja nacionalne varnosti v Sloveniji, sodelujejo "vsi nacionalnovarnostni organi, ki bi jih vlada potrebovala za koordiniran odziv na sodobne krize".
Prav tako je ključno, da v določenih scenarijih za odločevalsko in posvetovalno mizo sedejo tudi drugi pomembni soodločevalci v državi, torej predsednik republike, predsednik DZ, pa tudi vodja opozicije. Pri odzivu na krize je namreč pomembna legitimnost ukrepov, je izpostavil.
Predlog odloka o Snavu, ki so ga v kabinetu predsednika vlade že umaknili, je namreč predvideval zgolj možnost vabljenja šefov države, DZ in opozicije na seje Snava. So pa po oceni Prezlja tudi scenariji, kjer v resnici taka širina vabljenja na seje ni dobra, kot na primer scenariji tujih vohunov v Sloveniji. "Menim, da v Sloveniji potrebujemo fleksibilen Svet za nacionalno varnost," je dejal Prezelj, ki sicer preučuje tudi področje nacionalne varnosti.
'Izjemno pomembno je govoriti tudi o nadzorstvu takšne funkcije'
Predlog novega odloka je predvideval tudi nacionalnega koordinatorja za preprečevanje zunanjih manipulacij z informacijami in vplivanja. Prezelj je ustanovitev koordinatorja za področje dezinformacij v okviru hibridnega vojskovanja, ki smo mu izpostavljeni zaradi vojne med Ukrajino in Rusijo, pozdravil. Je pa ob tem poudaril, da je "izjemno pomembno govoriti tudi o nadzorstvu takšne funkcije". Funkcija koordinatorja mora biti namreč strokovna, ne pa politična.
Predlog odloka je še določal, da bi Snav postal državni operativni štab obrambe v vojnih in izrednih razmerah. Kot je spomnil Prezelj, je bilo to predvideno že konec 90. let za primer vojne. Pri tem so ohranjali prakso iz osamosvojitvene vojne, kjer je bila vzpostavljena republiška koordinacijska skupina.
Delovanje Snava bi lahko po besedah Prezlja sicer izboljšali. Snav bi se moral bolj učinkovito in tesno povezati z Nacionalnim centrom za krizno upravljanje, ki je operativno koordinacijsko informacijsko stičišče informacij iz različnih podsistemov v primeru kompleksnih kriz, meni.
Se pa Prezelj strinja z obrazložitvijo v predlogu odloka, da je Slovenija v današnjem varnostnem okolju izpostavljena resnim in kompleksnim grožnjam. Med temi so v besedilu izpostavili tudi tuje državne in nedržavne obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti ter vplivne operacije, namenjene vmešavanju v notranje zadeve in volilne procese.




































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.