Državni zbor je 3. decembra 2004 imenoval 15-člansko ministrsko ekipo vlade premierja Janeza Janše. Poslanke in poslanci so tedaj z 51 glasovi za in 37 proti (navzočih je bilo 88) potrdili celotno ministrsko listo, ki jo je Janša predlagal na podlagi koalicijskega dogovora med SDS, NSi, SLS in DeSUS. To je prva desnosredinska vlada v demokratični Sloveniji, če izvzamemo vlado, ki jo je takoj po osamosvojitvi vodil Lojze Peterle, in kratkotrajno obdobje vlade premierja Andreja Bajuka.
Ministrstvo za zunanje zadeve je pred tremi leti prevzel Dimitrij Rupel, ministrstvo za notranje zadeve Dragutin Mate, ministrstvo za javno upravo Gregor Virant, ministrstvo za gospodarstvo Andrej Vizjak, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, ministrstvo za kulturo Vasko Simoniti, ministrstvo za šolstvo in šport Milan Zver in ministrstvo za zdravje Andrej Bručan. Minister za finance je postal Andrej Bajuk, minister za pravosodje Lovro Šturm, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan in minister za obrambo Karl Erjavec. Ministrstvo za okolje in prostor je prevzel Janez Podobnik, ministrstvo za promet pa Janez Božič.
Odstopi in vprašanje o zaupnici
Kot prvi je ministrsko ekipo zapustil v začetku decembra 2006 minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Poslanke in poslanci so ga tedaj na predlog Janše po pričakovanjih razrešili z 59 glasovi za in sedmimi proti. Še isti mesec je bila za ministrico za delo, družino in socialne zadeve izvoljena Marjeta Cotman. Januarja letos je odstopila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, ki jo je nadomestil Iztok Jarc, konec avgusta pa so odstopne izjave podali predsedniku vlade trije ministri: minister za zdravstvo Andrej Bručan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan ter minister za promet Janez Božič. Nova ministrica za zdravstvo je postala Zofija Mazej Kukovič, novi minister za promet Radovan Žerjav, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa Mojca Kucler Dolinar.
Novembra pa je premier predlagal parlamentu glasovanje o zaupnici vladi. Vlada je zaupnico tudi dobila, saj jo je podprlo 51 poslancev, proti pa jih je bilo 33.
Ob obletnici vlade tudi o opoziciji
O vlogi in delovanju opozicijskih parlamentarnih strank v tem času sta spregovorila komentator Dela Peter Jančič in profesor na Fakulteti za družbene vede Milan Balažic. Po volitvah leta 2004 je opozicija v prvem obdobju delovala nemočno, zbegano in nekoliko razbito, ocenjuje Balažic. Še posebej to velja za prej veliko in mogočno LDS, ki se po več kot desetletju na oblasti ni našla v opozicijski vlogi, kar je nenazadnje privedlo tudi do razpada stranke. V sredini mandata pa se je opozicija zbrala in povzela tisto civilnodružbeno kritiko vladajoče koalicije, ki je prej obstajala zunaj parlamenta. Začela je problematizirati predvsem to, da se koalicija ukvarja predvsem z vzpostavljanjem oblasti, da hkrati deluje mestoma avtoritarno ter poskuša zavzemati prostor civilne družbe, ekonomijo in medije.
Prišlo je tudi do organizacijskega preoblikovanja opozicije, pojavili so se novi voditelji, iz LDS je nastala nova stranka Zares, povzema Balažic. SD je pridobila novo hegemonijo v levosredinskem političnem spektru, ostanek LDS pa se je pod novim vodstvom organiziral. V zadnjem letu bi lahko govorili o konsolidaciji opozicije, pravi Balažic, ki opaža, da so "porasli tudi apetiti, še posebej po dokazu, da se da predstavnika vladne koalicije premagati". "Imajo torej nov imperativ, da sodelujejo in da s tem sodelovanjem pripravljajo tudi teren za zmago na prihodnjih volitvah."
Jančič pa ugotavlja, da so zgodbe opozicijskih strank zelo različne. Liberalna demokracija se je denimo odločila za relativno skrajno politiko, izrazito kritično do vlade. Nato se je soočila tudi z notranjimi težavami, ko je stranka razpadla, zamenjala več predsednikov in se spet postavila na noge. Hkrati je nastala nova stranka Zares, "za katero bomo še videli, kako se bo izkazala." Socialni demokrati, ki so se odločili za relativno zmerno politiko - to je na nek način volilno telo tudi nagrajevalo - pa so izkoristili napetosti med dvema skrajnostma, na eni strani vlado in na drugi strani LDS, ter okrepili svojo pozicijo, meni Jančič.
Kot pravi, je relativno spretno vsa ta leta ravnala tudi nacionalna stranka, kar se je pokazalo tudi na predsedniških volitvah, kjer je Zmago Jelinčič Plemeniti prejel visok odstotek glasov. Jelinčič je namreč s svojo "politiko nasprotovanja vsem drugim, logiko politike z drugačnim načinom govora, tudi bolj populističnim" vsa ta leta pridobival. Jančič tako ugotavlja, da je med opozicijskimi strankami zadnja leta veliko razlik, nekoliko manj le v parlamentu, ko gre za realno odločanje. "Tukaj je nekaj več sloge kot v splošnih strankarskih stališčih."
KOMENTARJI (154)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.