Janševa vlada poskuša utišati Slovensko tiskovno agencijo?

Vlada Janeza Janše je posegla po novih vzvodih za pritisk na medije, ki ne poročajo po njenih željah. Na včerajšnji dopisni seji je namreč Slovenski tiskovni agenciji (STA) de facto ukinila financiranje. Natančneje: osrednji slovenski tiskovni agenciji očita kršitve, zaradi katerih naj ne bi bilo mogoče izvajati pogodbe o opravljanju javne službe za letošnje leto, prav tako pa tudi ne skleniti pogodbe za naslednje leto. Omenjena pogodba je osnova za izplačevanje proračunskih sredstev. 

Da bi razumeli razsežnost takšne odločitve, moramo poznati zakon, ki ureja delovanje STA. Ta določa, da "STA opravlja javno službo vsakodnevnega ustvarjanja, pripravljanja, arhiviranja in posredovanja povzetkov novic, ki vsebuje ključne, najbolj bistvene podatke o dogodku, o dogajanju v Republiki Sloveniji in po svetu". Njen edini ustanovitelj in družbenik je Republika Slovenija, v njenem imenu pravice družbenika izvaja vlada. In še: "Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA." 

STA tako večino sredstev pridobi iz proračuna, in sicer na podlagi pogodbe z ustanoviteljem, ki se jo sklene za vsako leto posebej. Čeprav torej pogodba za letos še velja, na Gregorčičevi zdaj enostransko ugotavljajo, da je ne morejo izvajati, naši osrednji tiskovni agenciji pa so že "zaprli pipico". Še več, STA ni dobila niti nadomestila za opravljanje javne službe v oktobru, čeprav je rok za plačilo potekel pretekli četrtek, sklep pa so sprejeli šele včeraj. Prav tako niso plačali v oktobru opravljenih tržnih storitev za vladno administracijo. Gre torej za plačilo za že opravljeno delo. 

Vlada, ki se v odnosu do STA obnaša kot absolutni vladar, v njenem imenu pa urad za komuniciranje (Ukom) agenciji oziroma njenemu direktorju Bojanu Veselinoviću očita, da ni posredovala dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno njeno poslovanje, in da zato ne morejo nadaljevati z izplačili na podlagi že sklenjene pogodbe. Med drugim so zahtevali seznam vseh prihodkov, kopije vseh pogodb iz naslova tržne dejavnosti, seznam pogodbe in plače zaposlenih in sodelavcev, celo podatke o učinkih točno določenega oglasa ... 

Podvomili so tudi v uredniške odločitve. Ukom - vodi ga Uroš Urbanija, ki je bil v času prve Janševe vlade namestnik odgovornega urednika STA, nazadnje pa je urednikoval na Novi24 - je, podobno kot Janeza Janša, očitno zmotil intervju z reperjem Zlatkom, za katerega naj bi STA porabil preveč besed, pojasnila pa je pričakoval tudi zaradi objave članka, v katerem se STA odziva na Janševo zmerjanje agencije z nacionalno sramoto. 

STA se je na dopise odzivala in opozarjala, da zahteve po posredovanju informacij niso bile vložene skladno z veljavno zakonodajo. Izpodbijajo tudi očitke, da STA "z opustitvijo  posredovanja želene dokumentacije krši določbo drugega in četrtega odstavka 6. člena pogodbe".  To ne drži, poudarjajo, omenjeni člen namreč zahteva le, da mora izvajalec, torej STA, vsake tri mesece predstavniku ustanovitelja poročati o izvajanju javne službe in namenski porabi proračunskih sredstev, kar so tudi redno počeli. 

Vlada torej v boju proti medijem, ki poročajo objektivno, ne pa nujno po njenih željah, posega po skrajnih ukrepih, ki vse bolj spominjajo na delovanje madžarskega premierja Viktorja Orbana. Kot vemo, si je ta na tak ali podoben način uspel pokoriti večino osrednjih medijev. Ustavitev financiranja ne ogroža le stabilnosti poslovanja STA, ampak pomeni tudi neposredni napad na socialno varnost njenih sodelavcev. S tem pa država in v njenem imenu vlada nikakor ne zagotavlja avtonomije in neodvisnost agencije, ampak ju, nasprotno, spodkopava. 

Ob tem pa v zraku visi tudi grožnja, da lahko zahtevajo tudi vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zamudnimi obrestmi, kar pa bi skoraj gotovo pomenilo konec Slovenske tiskovne agencije.  

STA izpolnjuje obveznosti, vlada jih noče več

Pri STA opozarjajo, da so se zaradi zaustavitve financiranja znašli v položaju, ki ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost opravljanja zakonsko predpisane dejavnosti. Javno nadomestilo namreč predstavlja ključen finančni vir za delovanje STA. 

"Uvod v odločitev Ukoma, s katero se je včeraj seznanila tudi vlada, je bila serija dopisov, ki so bili od sredine oktobra naslovljeni na direktorja STA in člane nadzornega sveta STA. Na dopise Ukoma smo redno odgovarjali, na način in v okvirih, ki jih predvidevata zakonodaja in letna pogodba o opravljanju javne službe za tekoče leto. Pri tem poudarjamo, da lahko le vlada, ki po zakonu o STA v imenu RS kot edine ustanoviteljice in družbenice STA izvaja pravice družbenika, zahteva informacije v takem obsegu," so še zapisali v odzivu. Informacije torej lahko zahteva vlada, ne more pa jih njen urad za komuniciranje. 

Z zahtevami po pojasnilih o novinarskem delu in konkretnih vsebinah je Ukom, kot še poudarjajo, posegal v zakonsko zagotovljeno avtonomijo uredništva. Pričakovali so tudi poslovne podatke o njihovi tržni dejavnosti, čeprav te niso del javne službe. Prav tako ne drži, kar hočejo med vrsticami prikazati v Ukomu, s potrditvijo odločitve o nefinanciranju pa očitno tudi vlada, da STA posluje netransparentno. S svojim poslovanjem in drugimi informacijami namreč redno seznanja nadzorni svet, letna poročila pa obravnavata tudi državni zbor in državni svet. Poleg tega je poslovanje STA predmet rednih letnih zunanjih in notranjih revizij.  "Vse te varovalke izkazujejo, da izpolnjujemo vse z zakonom določene obveznosti brez kakršnih koli večjih posebnosti; še več, državni zbor je ob potrjevanju letnih poročil ustanovitelja, torej vlado, večkrat pozval k zagotovitvi zadostnega financiranja, sploh ob dejstvu, da STA stroške za opravljanje javne službe že vrsto let pokriva iz naslova svojih tržnih dejavnosti," za konec opozarjajo vodilni pri STA.

Veselinovič: Nobenega razloga nimamo za prikrivanje česarkoli

Da je tako kot vsi zaposleni vladno odločitev o ustavitvi financiranja STA sprejel z "osuplostjo, saj pomeni vnašanje negotovosti med zaposlenimi, ki so svoje delo opravili kakovostno in zaradi epidemioloških razmer v nemogočih pogojih", je v odzivu dejal direktor Bojan Veselinović. 

Na vprašanje, koliko časa bo agencija brez vladnih sredstev še lahko delovala v sedanjem obsegu in s sedanjim številom zaposlenih in sodelavcev, je odgovoril, da država prispeva polovico prihodkov, ki jih ustvarijo na letni ravni - kar znaša približno dva milijona evrov, kar pomeni, da vsak prebivalec Slovenije letno za delovanje STA prispeva en evro na leto. "Vse drugo ustvarimo sami, z našo tržno dejavnostjo in to ne z zviševanjem cen našim medijskim naročnikom, ki so v prav tako težkih gmotnih razmerah, ampak s paleto novih storitev, ki jih ponujamo tudi na nemedijskem trgu." 

Kako odgovarja na očitke, da niso posredovali zahtevane dokumentacije? "Od sredine oktobra, takrat je premier Janša na Twitterju zapisal, da je STA nacionalna sramota, smo dobili 12 dopisov, ki jih je podpisal direktor Ukoma Uroš Urbanija. Odgovorili smo na prav vse dopise, pri njegovih zahtevah za poslovne listine in podatke ter občutljive osebne podatke pa opozarjali, da niti en njegov dopis ni ustrezal zakonskim normam, ki so predpisane tako glede tega, kdo ima pravico do vpogleda, kakor tudi glede načina vpogleda, pri čemer je edini družbenik nacionalne tiskovne agencije po Zakonu o STA Vlada Republike Slovenije. Nobenega razloga nimamo za prikrivanje česarkoli. Naše poslovanje je transparentno, vsako leto pregledano z notranjimi in zunanjimi revizijami, sproti pa poročamo tudi NS STA. Očitno gre pri vsem skupaj tudi za nezaupanje do nadzornikov STA, ki so bili imenovani v Državnem zboru, in to z večino glasov vseh poslancev." 

Vprašanja Ukoma so se nanašala tudi na uredniško delovanje, čeprav Zakon o STA govori o zagotavljanju avtonomije in uredniške neodvisnosti. Ali je Ukom do teh informacij sploh upravičen? "Seveda ne," pravi Veselinović. "Že če bi sam kot direktor posegal v pristojnosti uredništva STA in narekoval kako dolgi morajo biti  posamezni teksti, kdaj se lahko oglasi uredništvo v javnosti ali pa, kdaj se lahko javno oglasi odgovorna urednica, bi kršil določila zakona o medijih ZSTAgen in Akta o ustanovitvi STA." Dodaja, da medijska zakonodaja tudi novinarskemu kolektivu STA zagotavlja popolno avtonomijo in uredniško neodvisnost, "kar pomeni, da so takšna vprašanja, kot smo jih dobili v zvezi z novinarskim kolektivom, izraz popolnega nespoštovanja novinarskega poklica s strani prvega človeka vladnega urada za komuniciranje". 

Prva naloga STA je sedaj zagotovitev sredstev, potrebnih za izplačilo plač sredi decembra, še pravi Veselinović. Računajo pa na tiste odločevalce v državi, ki jim ne bi smelo biti vseeno za usodo STA. "Po ZSTAgen je država dolžna zagotoviti primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, kar bi lahko pomenilo, da gre s to odločitvijo Ukoma za kršenje veljavnega zakona in letne pogodbe, ki jo imamo podpisano tudi za to leto. Poudarjam, da smo  mesečno nadomestilo dobili vsak mesec na podlagi taiste pogodbe, ki se ni v ničemer spremenila, naši produkcijski podatki pa, tudi zaradi epidemije covida-19 letijo v nebo. Kaj je torej razlog za  ustavitev financiranja?"