Barbara Brezigar upa, da bosta referenduma o vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato uspela, saj bi, drugače, po njenem mnenju, Slovenija ostala osamljen otok sredi Evrope, Janez Janša pa meni, da je situacija podobna kot pred plebiscitom leta 1990. Kot je predsednik SDS povedal v pogovoru za Mag, je bilo takrat 15 ali 20 dni pred glasovanjem jasno, da bo gotovo uspel.
Na vprašanje novinarja Janeza Markeša, ali je strah mirovnikov, ki nasprotujejo vstopu v zavezništvo tudi ideološki, je Brezigarjeva odgovorila, da se mirovniki sploh ne ukvarjajo s postulati atlantske obrambe. Po njenem mnenju se bojijo, da bi izgubili primat "edinih eruditov na vasi", v debato o zvezi Nato pa mešajo protiameriška občutja in videti je, da želijo ohraniti zaprtost družbe, ki "omogoča določene privilegije". Janša pa je dejal, da gre pri nas za politično mirovništvo, "ki zlorablja besedo za mir". Ko gre za možno vojno proti Iraku oziroma nasilno odstranitev iraškega diktatorja, so najglasnejši zagovorniki miru "Haider, Jelinčič, Močnik in seveda predvsem Sadam Husein", je dejal prvak največje opozicijske stranke.
Bivši predsednik države Milan Kučan se je za Nato opredelil kot zadnji, je poudaril Janša. "Na voz zagovornikov" je Kučan po Janševem mnenju stopil, ko "mu je Toš izmeril javno mnenje" in se je videlo, da bodo Slovenci glasovali za. Kot je še dejal, je treba priznati, da tako Kučan kot Stanovnik vplivata na javno mnenje, njuni "vojaki revolucije" pa sledijo ukazom. Za primer je navedel Tineta Hribarja, ki že "leta poslušno sledi Kučanovim migljanjem oziroma jih skuša kot nekoč Kardelj Brozove filozofsko utemeljiti".
Velika pričakovanja, vsaj kratko- in srednjeročna, o napredku v notranji demokraciji, ki ga lahko prineseta EU in Nato, so po Janševem mnenju pretirana. Hitrost demokratičnih procesov bo še vedno vsaj 80-odstotno odvisna od tega, koliko javnega prostora si bo izbojevala alternativa sedanji monopolni oblasti.
