Janševih 100 dni: Obrat do Izraela, dvig obrambnih izdatkov, napovedi reform

Četrta vlada prvaka SDS Janeza Janše, ki jo je izkušeni politik ob zapleteni parlamentarni kombinatoriki po državnozborskih volitvah sestavil z NSi, SLS in Fokus ter Demokrati ob podpori Resnice, je mandat nastopila 4. junija. V ministrski ekipi je 15 ministric in ministrov, kar je pet manj kot v vladi predhodnika Roberta Goloba.

Vladna koalicija je med svoje temeljne prioritete v koalicijski pogodbi zapisala razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo in debirokratizacijo.

Četudi je Janša napovedoval, da si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata, kjer se bo dalo normalno delati, so nekatere poteze in predlogi vladne koalicije naleteli na buren odziv in poželi ostre kritike, tako opozicije kot dela javnosti.

Ena prvih nalog 16. slovenske vlade je bila priprava rebalansa državnega proračuna za letos. Predlog je vlada pripravila v četrtek, v njem pa načrtuje prihodke v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP, kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026.

V ospredju prilagoditev je zagotovitev obsega pravic porabe za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta, v lani sprejetih proračunih za leti 2026 in 2027 pa je bilo predvideno, da se bo del teh sredstev črpal še v letu 2027. Sredstva za proračunski sklad načrta se tako glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov, so navedli.

Za 296 milijonov evrov se dvigujejo tudi načrtovana sredstva za obrambne izdatke kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP, s čimer Slovenija uresničuje zavezo Natu. Dodatna proračunska sredstva so namenjena denimo tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa in dviga minimalne plače, kar da je bilo uzakonjeno po uveljavitvi proračuna.

Pripravo rebalansa proračuna je po besedah premierja Janše olajšala Umarjeva napoved izboljšanja gospodarskih gibanj za letos, saj je namesto dvoodstotne rasti BDP po novem pričakovati 3,8-odstotno rast. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka. A Janša je prepričan, da bodo ukrepi, ki jih načrtuje vlada, generirali gospodarsko rast. Obenem ob kritikah rasti števila javnih uslužbencev napoveduje tudi prestrukturiranje javnega sektorja.

Vlada je sicer računala na nekatere javnofinančne učinke interventnih ukrepov za razvoj Slovenije, ki so ga še pred nastopom mandata 16. slovenske vlade vložili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj so prispevali tudi v SDS. Zakon je močno razdelil javnost. Podprle so ga vse delodajalske organizacije, naklonjeni so mu tudi v zdravniških organizacijah, sindikati pa so ga pričakali na okopih. V DZ so vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, DZ pa je sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Sindikati so se obrnili na ustavno sodišče, ki je sklep DZ razveljavilo, trenutno je v teku zbiranje podpisov za referendum.

Na gospodarskem področju se je vlada sicer lotila ukrepov za blažitev visokih cen energentov. Kmalu po nastopu mandata je za pol leta podaljšala regulacijo cen naftnih derivatov, a je ob tem zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev. V Bruselj je naslovila prošnjo za začasno znižanje trošarin na pogonska goriva in kurilno olje pod minimum v EU, na odgovor še čaka. Medtem je pripravila predlog novele zakona o trošarinah, ki naj bi omogočila, da v kratkem časovnem roku pridobi možnost z znižanjem trošarin vplivati na drobnoprodajne cene energentov, za kurilno olje sprva na podlagi sistemskega znižanja trošarine znotraj obstoječega okvira veljavne direktive, po prejemu odločitve Bruslja pa še začasno za vse energente - neosvinčeni bencin, dizel in kurilno olje.

Vlada je pripravila še novi zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, s katerim želi omiliti posledice dviga energentov za dejavnosti, ki so posebej odvisne od uporabe goriv - prevozništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikultura. Ob sprejemanju ukrepov za blažitev visokih cen energentov je razburila napoved resornega ministra, da država v prihodnje ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil.

Čeprav zunanji minister Tone Kajzer v nastopu v DZ pred imenovanjem ni napovedal večjih sprememb v zunanjepolitični usmeritvi države, je bila v prvih stotih dneh zunanja politika deležna precejšnje pozornosti javnosti, v ospredju pa so bili odnosi z Izraelom.

Da se bo odnos do Izraela in Palestine spremenil, je bilo jasno že prvi dan mandata, ko so dali s poslopja vlade odstraniti palestinsko zastavo. Vlada je nato razveljavila ukrepe, ki jih je proti Izraelu sprejela njena predhodnica, konec avgusta pa je v EU preprečila sprejetje skupne izjave, s katero bi obsodili ravnanje izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu. Izrael je novo prijateljstvo med državama pospremil z odprtjem rezidenčnega veleposlaništva v Ljubljani ter obiskom zunanjega ministra Gideona Sara.

Zaradi spremenjene politike do Izraela sta opozicijski Svoboda in Levica napovedali ustavno obtožbo premierja Janše, v SD pa interpelacijo zunanjega ministra Kajzerja. Ta je sicer diplomatom na letnem posvetu povedal, da bo Slovenija poslej vodila pragmatično zunanjo politiko in bo sledila svojim interesom.

Začetek mandata je zaznamovala tudi afera Fajon, ko je vlada preprečila imenovanje Kajzerjeve predhodnice Tanje Fajon na položaj predstavnice EU za Sahel.

Ostri odzivi na načrtovano vzpostavitev Skoka, medijsko zakonodajo in reformo šolstva, interventni poseg v dolgotrajno oskrbo z načelno podporo opozicije

Vlada je pripravila tudi predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ta med drugim predvideva izenačitev plačil storitev uporabnikov, ki so v sistem vključeni po zakonu o socialnem varstvu, in tistih, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Za zaposlene v dolgotrajni oskrbi in pri pomoči družini na domu vlada predlaga začasni dodatek v višini 300 evrov bruto mesečno. Izvajalci pa bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe zagotavljali tudi z vključevanjem posameznikov s statusom samostojnega podjetnika. Temeljne rešitve načeloma podpira tudi opozicija.

S precej pozornosti je luč sveta ugledal tudi predlog za vzpostavitev Skoka, posebnega organa za pregon korupcije in organiziranega kriminala, ki so ga v kampanji obljubljali Demokrati. Predlagatelji v zakonskem predlogu napovedujejo povečanje števila specializiranih tožilcev, prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb, krepitev sodelovanja med tožilstvom in policijo, uvedbo specializiranega sodišča za najzahtevnejše primere in večjo avtonomijo in učinkovitost specializiranega tožilstva.

Vlada je pričakovano potegnila tudi več kadrovskih potez. Po takojšnji menjavi vodstva policije in Sove, ki ju vodita Danijel Lorbek in Janez Stušek, so se začele menjave na ravni ministrstev, ki so se tudi reorganizirala, pa tudi v svetih javnih zavodov. Tako bo predvidoma danes prišlo do spremembe na čelu največje bolnišnice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer se je po menjavi članov sveta zavoda dosedanji generalni direktor Marko Jug umaknil sam, Branko Bračko pa bo na čelu SDH s 1. oktobrom zamenjal Žigo Debeljaka. Precej obrvi pa je dvignilo denimo imenovanje Andreja Vizjaka na čelo Gen energije, saj mu mnogi še vedno zamerijo t. i. afero "glupi davki".

Ministrstvo za izobraževanje je medtem presenetilo z napovedjo celovite reforme sistema vzgoje in izobraževanja. Ob odzivu na rezultate raziskave PISA 2025, ki kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov, je minister Borut Rončević napovedal celovito reformo na področju vzgoje in izobraževanja, med drugim odpravo devetletke in prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. Predstavniki sistema vzgoje in izobraževanja ob tem opozarjajo, da se je treba korenitih sprememb tako kompleksnih sistemov lotevati premišljeno in ne impulzivno.

Na področju kulture je odmevala odločitev o spremembah in zamikih pri financiranju kulturnih programov in projektov zaradi ugotovljenega primanjkljaja sredstev v proračunu, ki je posledično prinesla napoved o ustavitvi razpisov za nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce. Ministrstvo je tudi izstopilo iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki jo je podpisalo skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica. Šlo je za projekt prejšnje ministrske ekipe pod vodstvom Aste Vrečko, po napovedih aktualne ekipe na ministrstvu pa naj bi sredstva v celoti neposredno namenili sodobnemu plesu. Vlada je znova ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve.

Med odmevnejšimi predstavljenimi načrti vlade so tudi spremembe medijske zakonodaje. Ministrstvo za kulturo je konec avgusta pripravilo noveli zakonov o medijih in zakona o Radiotelevizije Slovenije (RTVS), ki pa sta naletela na svarila pred finančno negotovostjo in političnim podrejanjem medijev, zlasti javnega zavoda.

Ena od ključnih rešitev predloga zakona o medijih je prenova sistema finančnih podpor medijem. Med drugim ukinjajo nekatere oblike pomoči, obvezo financiranja digitalnega prehoda tiskanih medijev in digitalnih medijev pa bi spremenili v možnost. Črtali bi določbe o vplivnežih in prekrškovne sankcije za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih. Ministrstvo za kulturo je sicer ustavilo tudi že objavljene razpise pomoči na podlagi aktualnega zakona.

Novela zakona o RTVS pa prenavlja sistem vodenja, upravljanja in nadzora zavoda. Dosedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, finančni odbor v sedemčlanski nadzorni svet, v katerem bi šest članov imenovala vlada. Prav ta organ bi nato imenoval generalnega direktorja zavoda, ki bi nadomestil sedanjo štiričlansko upravo. Mandati članov dosedanjih organov upravljanja bi z uveljavitvijo zakona prenehali.

Obenem je koalicija z Resnico v DZ izglasovala tudi razpis posvetovalnega referenduma, na katerem se bodo 11. oktobra volivci izrekali o morebitni ukinitvi prispevka za RTVS.

Koalicija je sicer za ta dan razpisala še dva posvetovalna referenduma. Na enem bo volivce vprašala, ali so za pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Na drugem pa, ali menijo, da naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico samo slovenski državljani in tujci iz držav EU, ne pa tudi tujci tretjih držav.

Tem je sicer koalicija to volilno pravico že odvzela s spremembo zakona o lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi pobudo za zakonodajni referendum o tem, a so še pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Zakon je tako začel veljati in bo veljal že za letošnje novembrske volitve, je pa opozicija njegovo vsebino poslala v ustavno presojo.

Bo pa 11. oktobra še en zakonodajni referendum, in sicer o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Ta med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.