Vlada je želela reformo davčne reforme opraviti še pred začetkom uporabe novih davčnih zakonov, vendar bi za to potrebovala vsaj mesec dni več časa, kot pa ga ima na voljo. "Karkoli bi vlada v omejenem času po 3. decembru naredila v smislu reforme reforme, bi ne le sebe temveč predvsem davkoplačevalce izpostavila še večjemu tveganju, kot pa je prisotno zdaj," je pojasnil Janša. Vlada ima zdaj na voljo le eno rešitev: da po uveljavitvi zakonov preuči podane pripombe ter naredi strokovno analizo, zatem pa pripravi celovite spremembe davčne zakonodaje. Pri tem Janša predlaga, da se pomanjkljivosti, ki jih je možno in smiselno narediti med letom, odpravi takoj.
Zasnovo pristopa k reformi davčne reforme bo gospodarski kolegij vlade začel pripravljati že naslednji teden, ko bo poskušal oblikovati delovno skupino davčnih strokovnjakov iz davčnega področja. Delovna skupina bo pripravila konkretne rešitve, na podlagi katerih bo vlada pripravila ustrezne spremembe zakonodaje, je povedal Janša.
Rop: Reforma bo prinesla višje plače
Danes so se oglasili tudi tisti, ki so davčno reformo pisali. Davčna reforma, ki bo začela veljati z novim letom, je temeljni korak k uvedbi evra in ključna za stabilnost javnofinančnega sistema v Sloveniji.
Cilj davčne reforme je razbremenitev dela in enakomernejša obremenitev kapitala preko dohodka od pravnih oseb, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik LDS in nekdanji predsednik vlade Anton Rop.
V Sloveniji imamo relativno visoko splošno obremenitev dohodkov fizičnih oseb, predvsem dohodkov dela in relativno nizko obremenitev dobička. Z davčno reformo se bo znižala obremenitev dela, nekoliko pa se bo zvišala obdavčitev dobička, vendar bo ta še vedno relativno nizka. Uresničena davčna reforma bo pomenila, da se bo za več kot 62 odstotkov davčnih zavezancev znižala njihova povprečna efektivna davčna stopnja in da bodo zato že s 1. januarjem 2005 prejeli višjo plačo, ne da bi se zvišali stroški podjetij, kar je zelo pomembno za njihovo konkurenčnost, je poudaril Rop.
Podpredsednik LDS Milan Cvikl je postregel z izračuni, kaj bo nova davčna reforma prinesla za določene dohodkovne razrede. Tako končni izračuni za prihodnje leto kažejo, da so učinki zmanjšane dohodnine ob hkratnem usklajevanju bruto plače v skladu s socialnim sporazumom še večji od načrtov. Tako se bo pri minimalni plači in enem otroku neto plača zvišala za skoraj 113.000 tolarjev, v primeru povprečne slovenske plače in enem otroku pa za skoraj 200.000 tolarjev.
Na podlagi sprejetega zakona se ob enakih stroških dela in zmanjšanih akontacijah dohodnine omogoča izplačilo višje neto plače. Prihodnje leto je ta učinek ocenjen na 26 milijard tolarjev, v letu 2006 pa na devet milijard tolarjev, kar skupaj pomeni za 35 milijard tolarjev višje neto plače, predvsem za tiste v najnižjih dohodkovnih razredih.
Največji izziv bo evro
Doseganje pogojev za vstop Slovenije v evropsko denarno unijo bo eden največjih izzivov vlade v letu 2005, je dejal premier Janez Janša. Slovenija izpolnjuje približno polovico nominalnih konvergenčnih kriterijev, ostale pa mora še doseči, zato je pred nami eno najtrših let. Dejstvo namreč je, da je treba znižati inflacijo in zagotoviti, da javnofinančni primanjkljaj ne preseže omejitve po maastrichtskih kriterijih, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik vlade Janez Janša. Zato nas v letu 2005 in verjetno tudi v večini leta 2006 čaka restriktivna javnofinančna politika, je napovedal. Že takoj po novem letu pa bo vlada začela pripravljati reformo davčne reforme.
Rebalans proračuna zaradi spremenjenih okoliščin
Janša je napovedal tudi rebalans državnega proračuna za leto 2005, ki je bil sprejet skupaj s proračunom za leto 2004, torej v času, ko nekatere okoliščine še niso bile znane, druge pa preslabo ocenjene. Med njimi je izpostavil davčno reformo; proračun za leto 2005 namreč ne upošteva izpada prihodkov zaradi uveljavitve novih davčnih zakonov s 1. januarjem 2005. Poleg tega proračun za leto 2005 predpostavlja, da je v letu 2004 prišlo do reforme socialnih transferjev in s tem do manjšega pritiska na proračun. Vendar reforma ni bila sprejeta, ker je prejšnja vlada ni predlagala, zato bodo obremenitve iz nove davčne zakonodaje bistveno večje, kot so bile upoštevane ob pripravi proračuna za leto 2005.
Največje prestrukturiranje proračuna v zgodovini
Z namenom usposobitve Slovenije za črpanje sredstev iz evropskih skladov je Janša napovedal tudi najbrž največje prestrukturiranje državnega proračuna v zgodovini slovenske države. "Če želimo biti učinkoviti pri črpanju teh sredstev, je potrebna zelo velika in ne enostavna prerazporeditev sredstev v proračunu, kakršne od leta 1991 še ni bilo," je pojasnil.
'Balon je počil'
Vlada načrtuje tudi odpravo birokratskih ovir za hitrejši razvoj podjetništva. Te so namreč pogosto bolj restriktivne kot v razvitih evropskih državah, ki jih želi Slovenija dohiteti, je ugotovil Janša. Predsednik vlade je izrazil še pričakovanje, da se bo val izgub delovnih mest v predelovalni industriji nadaljeval. Vzrok je našel v dejstvu, da Slovenija ni naredila prehoda v družbo znanja, ampak se je določene dele industrijske proizvodnje umetno vzdrževalo z državnimi pomočmi ter s tem problem le odlagalo. "Zdaj je balon počil, najbolj pa so na udaru tisti, ki so najmanj krivi," je ugotovil. Vlada ima sicer na voljo socialne mehanizme, kot najprimernejšo rešitev pa je Janša predlagal ustanavljanje novih delovnih mest, čemur se doslej pri dodeljevanju državnih pomoči ni posvečalo dovolj pozornosti.
Tudi opozicija v nadzornih svetih državnih podjetij
Vlada namerava v nadzornih svetih podjetij v večinski državni lasti omogočiti predstavnikom opozicije, da sodelujejo pri nadzoru. Zamišljeno je, da bo v nadzornih svetih do ene tretjine predstavnikov iz opozicijskih parlamentarnih strank, je povedal Janša. Pri tem so opozicijske stranke zaprosili, naj v nadzorne svete imenujejo strokovnjake. Janša je še poudaril, da ne gre za to, da bi imela opozicija v teh nadzornih svetih večino, temveč da razpolaga z informacijami o upravljanju podjetij v državni oz. večinski državni lasti in na tej podlagi lahko odgovorno vrši svojo nadzorno funkcijo, ki jo vsaka parlamentarna opozicija ima.
