Redno januarsko zasedanje DZ se je pričelo z minuto molka v spomin na pred kratkim preminulega slovenskega pisatelja in dramatika, publicista, urednika in politika Rudija Šeliga. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je poudaril, da je bil Šeligo vitalen sodobnik politične pomladi in osamosvojitve ter velika moralna avtoriteta prepričanja in odločnosti, da smo Slovenci tudi v evropski prihodnosti odgovorni sami zase.
Poslanke in poslanci so nato zavrnili predlog poslanca SNS Saša Pečeta, ki je predlagal, da se z dnevnega reda umakne poslanski zakon o glavnem mestu Republike Slovenije.
Vprašanja premierju Ropu
Poslanec SNS in trboveljski župan Bogdan Barovič je predsednika vlade opozoril na energetsko krizo, ki je zajela svet. Poudaril je, da je obstoj samostojnosti in moči neke države pogojen s preskrbo z energetskimi viri in ohranjanjem vodnih virov. Poudaril je, da je poraba energije za 55 odstotkov večja od porabe v Evropski uniji. Tako Slovenija večino primarne energije, kot so zemeljski plin in tekoča goriva, uvaža. Opozoril je tudi na vse večjo porabo električne energije, saj podatki kažejo, da se je poraba električne energije povečala za pet odstotkov. Poudaril je, da Slovenija energijo uvaža in zanjo plačuje visoke stroške. Ob tem pa je predsednika vlade vprašal, zakaj vlada ne zna izkoristiti danih potencialov in zapira energetske potenciale, kot denimo Zasavje, ki bi po njegovem mnenju lahko postalo energetska dolina.
Opozicijskemu poslancu je predsednik vlade pojasnil, da je vlada svoje načrte opredelila v nacionalnem energetskem programu, opozoril pa ga je tudi na prilagajanje zakonodaje EU, zaradi česar se posledično odpira tudi energetski trg. Pojasnil je, da sta bila v minulih letih povečana tako uvoz kot tudi izvoz električne energije. Ob tem je Rop poudaril, da je bila cena uvožene električne energije praviloma cenejša od domače, medtem ko je bila izvožena bistveno dražja od domače. Vlada je sicer sprejela tudi nekaj sklepov v povezavi z Zasavjem, konkretno z drugim blokom Trboveljske termoelektrarne, vendar pa je treba sprejeti odločitve, ki bodo tudi skladne z odločitvijo na referendumu o gradnji TET 3. V vladi so razmišljali tudi o projektu energetske doline, ki ga vlada podpira, vendar ga je treba preučevati tudi z drugimi projekti, kot npr. s projekti Termoelektrarne Šoštanj.
Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je predsednika vlade opozoril na peti člen ustave, v katerem je zapisano, da lahko Slovenci brez slovenskega državljanstva uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti, ki jih določa zakon. Kljub temu da je minilo že 13 let od sprejetja ustave, pa vlada tega vprašanja še ni rešila. Podobno se godi tudi z zakonom, ki bi na podlagi 65. člena ustave zagotovil položaj in posebne pravice romske skupnosti. Medtem ko vlada ni uredila položaja kupcev stanovanj, ki so bili v nekaterih primerih, kot denimo Zbiljski gaj, ogoljufani, ker so zaupali v instrumente države, po drugi strani želi vlada omogočiti vračanje statusa stalnega bivališča za nazaj, ker niso vedeli, da si morajo svoj položaj urediti. Predsednika vlade pa je opozoril tudi na neuveljavljeno odločbo ustavnega sodišča iz leta 1997, ki se nanaša na davčne olajšave za družine z več otroki.
Rop je očitke zavrnil, saj pri reševanju problematike izbrisanih sledijo odločbi ustavnega sodišča. Poudaril pa je tudi, da so v dosedanjih razpravah uspeli zbližati marsikatera stališča, in dodal, da so v sistemski zakon zapisali, da so do odškodnin upravičeni vsi tisti, ki so storili vse, da bi si status uredili. Zavrnil je tudi očitke, da si vlada ne prizadeva zaščititi kupcev stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Sicer pa je predsednik vlade Janšo opozoril, da v vprašanju ni navedel konkretnih primerov, v katerih je prišlo do kršitev. V zvezi z reševanjem problematike romske skupnosti pa je bilo po Ropovih besedah dogovorjeno, da se njihov primer rešuje v področni zakonodaji. Prvak opozicijske SDS z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je na predsednika vlade naslovil dopolnilno vprašanje, v katerem ga je vprašal, zakaj vlada hiti s sprejemanjem zakonodaje o izbrisanih po nujnem postopku, medtem ko se status kupcev stanovanj ureja po rednem postopku. V zvezi s tem mu je Rop pojasnil, da je smiselno, da se opravi celotna diskusija o izbrisanih, ki je že dolgo na mizi.
Poslanec NSi Andrej Bajuk je v obrazložitvi vprašanja poudaril, da so ena izmed pomembnih značilnosti časa demografske spremembe. Ugotavlja, da je prišlo do zmanjšanja števila otrok za tretjino prav pod vladavino LDS. "Vaša načrtna in trmoglava nenaklonjenost do družin se kaže v vztrajanju na nesmiselni politiki pretiranega vzpodbujanja samskega življenja brez otrok, saj se z davčnega vidika bolj splača samstvo kot življenje v družini," pravi Bajuk, ki meni, da se nenaklonjenost družinam kaže tudi v predlogu sprememb zakona o dohodnini, ki ga je vlada že vložila v proceduro. Poleg tega pa so kljub temu v LDS izjemno širokogrudni pri reševanju drugih problemov, kot so npr. izbrisani, pravi poslanec NSi. V slednjem primeru se vlada sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, že od leta 1997 pa ni izvršila odločbe ustavnega sodišča o davčnih olajšavah za otroke. Takrat je namreč sodišče ugotovilo, da je zakon o dohodnini v nasprotju z ustavo, ker staršem določa za preživljanje otrok znižanje davčne osnove, ki ne pokriva minimalnih stroškov. Zato je Bajuka zanimalo, zakaj prihaja do take krivice do slovenskih državljanov, ko se v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča pobira dohodnino od dela dohodkov, ki ga starši namenjajo za preživljanje svojih otrok. Poleg tega pa bi morala vlada v predlogu zakona o dohodnini priznati upravičencem, ki se jim je obračunavalo previsoko dohodnino, pravice do poračuna preveč plačane dohodnine za nazaj, torej od leta 1997.
Premier Rop je pojasnil, da je v primeru izbrisanih v Bajukovem vprašanju prišlo do "čistega zavajanja", v sistemskem zakonu so zapisane omejitve, avtomatičnega izplačevanja odškodnin ne bo. Nasprotno, pravi Rop. "Referendum, ki ste ga vi sprožili, bo davkoplačevalce stal več kot pa te odškodnine," je pripomnil premier. Sicer pa Bajuk po premierovih besedah ne ve dobro, kaj se je v Sloveniji dogajalo na področju olajševanja življenja družinam. Med drugim so se povečali otroški dodatek, starševsko nadomestilo, starševski dodatek. Uvedel se je tudi dodatek za veliko družino, kar kaže na dejstvo, da Bajukovi podatki ne držijo. Glede predloga zakona o dohodnini pa je Rop dejal, da so simulacije že narejene za različne velikosti družin, problemi pa bi prišli zaenkrat v primeru družin, ki bi imele nadpovprečno visoko plačo in štiri in več otrok. Vendar pa bodo poskušali tudi ta problem rešiti, je zagotovil Rop. Na Bajukovo vprašanje, kakšen je Ropov odnos do demografske politike, je premier pojasnil, da bo njegova vlada še naprej zagotavljala relativno visoke subvencije za družine. O demografski politiki pa se je že govorilo; o tem obstajajo študije, pomemben je način in odnos do življenja ter enakopravnost obeh spolov. Vendar Bajuk z Ropovim odgovorom ni bil zadovoljen, zato je poslanec NSi zahteval, da državni zbor na prihodnji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade, o čemer bo državni zbor odločil v torek.
Poslanca DeSUS Valentina Pohorca je zanimalo, kako se bo, če se bo, obelodanil vstop Slovenije v EU. Sosedje na mejnih območjih ga namreč že vabijo na sestanke za pripravo prireditev, ne ve pa nič, kako se je vlada odločila, ali bo prireditev ena, več, itd. Rop je pojasnil, da je vlada že imenovala komisijo za pripravo prireditve, potekali so že pogovori z župani o prireditvah. Sprejet je bil decentraliziran koncept prireditev, je pojasnil premier, kar pomeni, da bo več prireditev po Sloveniji (Nova Gorica, Gornja Radgona, Hodoš, Ljubljana in na obeh tromejah). Koliko denarja bo namenjenega tovrstnim prireditvam, se zaenkrat po besedah Ropa še ne da določiti, nenazadnje tudi zato, ker se ne ve, kdo od tujih predstavnikov iz drugih držav bo sodeloval na prireditvah. Po besedah Ropa se trudijo, da bi se prireditve ob vključitvi Slovenije v EU udeležil tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi.
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju prvega dne rednega januarskega zasedanja ministre med drugim povprašali o usodi planiških skakalnic, financiranja vrtcev, poslovanju RTV Slovenija in upravljanju pokojninskega sklada za javne uslužbence.
Jutri naj bi DZ opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade Andreju Bajuku, sočasno pa bodo poslanke in poslanci odločali še o dveh predlogih za splošno razpravo. Opozicijski poslanec SDS Pavel Rupar namreč ni bil zadovoljen z odgovorom šolskega ministra Slavka Gabra na vprašanje o financiranju vrtcev, Franci Rokavec (SLS) pa z odgovorom ministrice za gospodarstvo Tee Petrin o problematiki delavcev Industrije usnja Vrhnika. Kot je znano, se morajo delavke nekdanjega obrata v Šmartnem pri Litiji po njegovem zaprtju voziti v oddaljeni sedež podjetja.
Na dnevnem redu zasedanja je skupaj 20 zadev, poslanke in poslance pa čaka sprejem kar nekaj pomembnih odločitev. Predvidoma v sredo bo DZ ratificiral pristopno pogodbo k Evropski uniji in vatikanski sporazum, ki ureja pravna vprašanja med Slovenijo in Svetim sedežem, v četrtek pa jih čaka tudi odločanje o novem predsedniku računskega sodišča.