Trend naraščanja nestrpnosti v Sloveniji je očiten, najpogosteje pa se nestrpnost skriva za masko odrekanja prevelikih pravic in prevelike enakopravnosti drugim in drugačnim, je soglašala velika večina udeležencev današnjega omizja v mariborski Sinagogi, kjer so pod pokroviteljstvom varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka odprli potujočo razstavo "Jara kača nestrpnosti".
Hanžek: Nestrpnost se po volitvah ne razrašča hitreje
Čeprav volitve vselej vzpodbudijo strah pred drugimi in s tem nestrpnost do drugih, ni mogoče trditi, da po zadnjih državnozborskih volitvah in zamenjavi oblasti nestrpnost v Sloveniji še hitreje razrašča, je menil varuh človekovih pravic. "Nova oblast se le sooča s svojimi napakami iz preteklosti, ko je kot takratna opozicija 'šuntala' k nestrpnosti," je dejal Hanžek, ki je spomnil, da se je sedanji predsednik vlade Janez Janša še kot vodja opozicije udeleževal shodov, na katerih so izražali nestrpnost do Romov.
"Kar je Janša skuhal, bo moral pojesti"
"Kar je Janša skuhal, to bo moral pojesti. Res pa je, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha," se je na Hanžkovo razmišljanje odzval sociolog Andrej Fištravec in opozoril, da je za naraščanje nestrpnosti v družbi pogosto kriv tudi neustrezen šolski sistem. Ob tem se je zavzel za povečevanje dejanske avtonomije in pluralnosti slovenskega šolskega sistema.
Tudi filozof Nenad Miščević se je strinjal z ugotovitvijo, da je v Sloveniji opaziti trend naraščanja nestrpnosti. "Slovenska situacija žal v zadnjem letu vse bolj spominja na hrvaško situacijo, razlog pa je verjetno v tem, da se obe državi soočata z vse bolj podobnimi problemi, še posebej na socialnem področju," je svoje opažanje pojasnil Miščević in zavrnil razlago, da je slovenska nestrpnost zgolj "odmev" siceršnje evropske nestrpnosti.
Iskalci nestrpnosti zapirajo dialog
Filozof Friderik Klampfer je razmišljal o vprašanju, ali je opravičljivo biti nestrpen do nestrpnega. "Pravzaprav je največji problem najti nestrpnost in nestrpne. Vsi sicer uporabljajo za lase privlečene argumente, vendar se pri tem zelo uspešno skrivajo za interesi oziroma pravicami drugih," je dejal Klampfer in dodal, da si s tem, ko nekoga označiš za nestrpnega, zapreš možnosti dialoga z njim.
"V Sloveniji se kot Srbkinja nikoli nisem počutila ogrožena. Tudi ne morem trditi, da je za Slovenijo značilna večja nestrpnost kot za druge evropske države," je poudarila Zdravkovićeva in izrazila prepričanje, da je "srbska nestrpnost še vedno bistveno večja kot slovenska nestrpnost". Zdravkovićeva je tudi menila, da bi se v reševanje perečega problema naraščajoče nestrpnosti morale dejavno vključiti vse najvišje "nacionalne in tudi nadnacionalne ravni".
Neprepoznavanje nestrpnosti kot očitek intelektualcem
Dobro obiskano omizje v mariborski Sinagogi je vodil filozof Boris Vezjak, ki je med drugim postregel z nekaterimi primeri nestrpnosti med intelektualci. Pri tem je posebej spomnil na stališči Draga Jančarja in Tineta Hribarja, ki po Vezjakovih besedah "ksenofobije do t.i. izbrisanih nista prepoznala oziroma označila kot nestrpnost".
Razstava Jara kača nestrpnosti, ki je nastala na pobudo in v organizaciji urada varuha človekovih pravic, je pred časom že gostovala v Ljubljani in zajema obdobje od slovenske osamosvojitve do danes.
