"Ustavnemu sodišču predlagamo, da zavrže zahtevo ljubljanskega mestnega sveta za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis referenduma o gradnji džamije," je na današnji novinarski konferenci povedal ljubljanski mestni svetnik Liste za čisto pitno vodo Mihael Jarc.
"Slovenija namreč takšnega pravnega sredstva, kot je zahteva mestnega sveta, ne pozna. Zavrže pa naj tudi zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalni samoupravi, in sicer skupaj s predlogom za zadržanje razpisa referenduma," je še dejal Jarc, ki je predstavil odgovor pobudnikov in 12.000 podpisnikov za referendum o džamiji glede zahteve mestnega sveta. Odgovor so že poslali na ustavno sodišče, Jarc pa je ob tem napovedal, da "če bo ustavno sodišče razsodilo v naš prid, bo referendum o džamiji konec maja oz. v začetku junija".
Pobudniki referenduma ustavnemu sodišču tudi predlagajo, da ugotovi, da je sklep o odložitvi sprejetja sklepa o razpisu referenduma glede džamije, ki ga je mestni svet sprejel 4. marca, nezakonit. Po njihovem mnenju ta namreč nima pravne podlage in je v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi ter statutom MOL, ki med drugim določa, da mora mestni svet razpisati referendum v 15 dneh od vložitve zahteve za referendum. Ker v tem primeru referendum ni bil razpisan, je zaradi kršitve omenjenega zakona nastala neustavna oz. pravna praznina, je opozoril Jarc. "Zato pobudniki referenduma ustavnemu sodišču predlagamo, da ugotovi nezakonitost te pravne praznine, mestnemu svetu naloži sprejem in objavo sklepa o razpisu referenduma, podrejeno pa, da samo določi dan izvedbe tega referenduma."
Sicer pa je po navedbah Jarca ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je ustavno sodišče zaprosilo za mnenje glede zahteve mestnega sveta, v svojem odgovoru že napisalo, da ta zahteva nima pravne podlage. Svetnik Liste za čisto pitno vodo tako upa, da bo sodišče odločilo, da je zahteva brezpravna, v nasprotnem primeru pa je to "norčevaje iz demokracije".
Ob tem pobudniki referenduma ne nasprotujejo ustrezni in sorazmerni rešitvi problema verskih objektov vseh verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji, torej tudi islamske. Jarc je pri tem ponovil besede, ki jih je sam že večkrat izrekel na sejah mestnega sveta. Sam namreč meni, da predlagana lokacija za džamijo, Ob cesti dveh cesarjev, ni edina možna lokacija, zato tudi legitimnih vprašanj, ki se postavljajo ob tem, ni mogoče preprosto odpraviti s stigmatiziranjem predlagateljev referenduma kot ksenofobov in kršilcev človekovih pravic. To je možno zgolj s strokovnimi argumenti, ki pa jih, meni Jarc, na sejah mestnega sveta sploh ni bilo.
Pobudniki referenduma o džamiji tudi poudarjajo, da zavzemanje ljubljanske županje Danice Simšič za gradnjo džamije ni verodostojno, "saj je že v preteklosti in sedaj njena stranka imela vse možnosti, da z urbanistično politiko, ki bi ob gradnji novih naselij predvidevala tudi lokacije za gradnjo sakralnih objektov, poskrbi za kar najboljše pogoje za uresničevanje načela svobode veroizpovedi". Na podlagi tega ne sprejemajo očitkov, da se zaradi njih ne more rešiti že dolgoleten problem.
