Peter Jarc s kmetije Pr' Markcu nam pokaže poškodovano zeljnato polje – le eno izmed mnogih na kar dveh uničenih hektarjih. "Krautman, ki bi za na trg bil zrel konec maja, začetek junija," pove.
A zelje lačnih ust ne bo dočakalo. Sadike so si zdaj prilastile vrane. "Takole delajo, po njivi zmečejo, potem se z ženo trudiva, prideš čez dve uri nazaj, pa je isto," je obupan kmet.
"Na tem robu lovnih površin je težko izvajati odvzem iz naravnega okolja. Tukaj se ptice dobro počutijo. Pridelava zelenjave je vedno na robu strnjenih naselij in velikokrat pride do tega konflikta med pticami in pridelovalci zelenjave," pojasni Robert Golc s Kmetijsko-gozdarske zbornice Kranj.
Pretreseni lastnik nam začne pripovedovati, kaj tolikšna izguba pomeni za njegovo družino, a ga kmalu ustavijo solze. "Naj tukaj stražim, začnem še spati na njivi ali kaj?"
Na poljih je škode za 50 tisoč evrov. Kakšna bi šele bila vsota, če bi sadike kupovali in ne sami pridelovali v takšnih rastlinjakih, si ne želi predstavljati.
"Mi moramo zagotoviti sobivanje tako prebivalcev kot kmetov in pridelovalcev zelenjave kot tudi do neke mere živalskih vrst, ki imajo svoj življenjski ciklus. Tisti, ki so za to pristojni, pa morajo številčnost posamezne vrste ustrezno uravnavati," razmišlja Golc.
Ministrstvo za kmetijstvo je odobrilo izredni odstrel, a brez določenega datuma. Kot še pove Jarc, pričakuje odškodnino, a ve, da ta ne bo dovolj velika. Pisno so nam na ministrstvu danes pojasnili tudi, da vzpostavljen sistem za povračilo škode razlikuje med škodo od divjadi na lovni površini, za katero je odškodninsko odgovorna tamkajšnja lovska družina, in škodo na nelovnih površinah, za katero je odškodninsko odgovorna država.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.