'Učitelji so steber vsega, nikoli ni bilo drugače, nikoli ne bo drugače'

Že velika in številčna udeležba je pokazala, da je zanimanja za spremembe v slovenskem izobraževalnem sistemu veliko. V štirih urah so predstavniki stroke, učitelji, ravnatelji, specialni pedagogi, predstavniki nevladnih organizacij izpostavili, kaj vse bi bilo v šolskem sistemu treba spremeniti, slišati je bilo mnogo različnih mnenj in tudi veliko zahtev, pa malo manj konkretnih predlogov, kakšen naj bi bil šolski sistem v prihodnosti. Da gre za razpravo o prihodnosti, je že uvodoma dejal minister Jernej Pikalo: "Šolstvo ni več neka obstranska tema, ampak postaja ključno družbeno vprašanje oziroma ključno vprašanje razvoja te države," meni in dodaja, da je izobraževanje "najboljša naložba v prihodnost". 

Ravno zato je treba razmišljati dolgoročno, kaj bomo storili danes, zato da "bomo čez 15 let lahko videli rezultate". Govoriti moramo o družbenih, tehnoloških, podnebnih spremembah v naslednjem desetletju, moramo pa se vprašati tudi, kakšne bodo kompetence prihodnosti. 

'Učitelji nismo mezdni delavci'

Če odmevna peticija za spremembo šolskega sistema omenja vse od zmanjšanja obsega učne snovi in domačih nalog, ukinitve nacionalnega preverjanja znanja in mature v obstoječi obliki in uvedbe sprejemnih izpitov za srednje šole, gimnazije in fakultete, nadomestitev številčnega ocenjevanja z opisnim do zmanjšanja števila otrok v razredih, so na javni razpravi odmevali predvsem vloga učitelja in pozivi k njegovi večji avtonomnosti ter razbremenitvi administrativnih bremen: "Kot učiteljica moram, namesto da bi se vsak dan po pouku posvetila pripravi na naslednji dan, izpolnjevati tri tabele, kaj vse sem že delala," pravi učiteljica Paulina Ošlak, ki je ob tem pozvala k ukinitvi preštevanja ur, saj "učitelji nismo mezdni delavci": "Ne morem vrednotiti svojih ur, saj sem 24 ur na dan učiteljica, še sanjam kot učiteljica." 

Minister je uvodoma izpostavil, da so "učitelji steber vsega": "Nikoli ni bilo drugače, nikoli ne bo drugače." Po njegovih besedah moramo znova razmisliti o vlogi učitelja, saj ta zgolj "reproducent znanja že dolgo ni več". Virov znanja in vedenja je namreč veliko, a pri tem manjka konceptualizacija. Ključ ni več v nadzoru, temveč v zaupanju – prav ta naj bi bil koncept za prihodnost. 

Da je potrebnega več zaupanja v učitelje, so se strinjali praktično vsi navzoči, še posebej učitelji, ki pravijo, da potrebujejo več svobode. Da gre prenova sistema tudi v smeri manjše administrativne obremenjenosti učiteljev, saj "smo jih v zadnjih desetletjih obremenili z administrativnim delom, ki pravzaprav ne prispeva h kvaliteti izobraževanja", je potrdil minister: "Ena od stvari, ki jih nameravamo uvesti pri prenovi sistema, je, da bi bili učitelji manj birokratsko obremenjeni, da bi imeli pri svojem pedagoškem delu več avtonomije, da bi bilo v sistemu ključno vprašanje zaupanja do učiteljev in ne več nadzora." 

Kaj pa državljanska vzgoja, poučevanje o religijah, ekonomski sistem, medijska vzgoja?

Govor je bil tudi o prenovi predmeta državljanske vzgoje. Da imamo v Sloveniji zelo nizko volilno udeležbo, še posebej med mladimi, slabo poznavanje političnega sistema ter da so sami mladi proti predlogu, da bi se volilna pravica znižala na 16 let starosti – vse to so po mnenju Patricije Frlež, profesorice v srednji šoli, razlogi za krepitev predmeta državljanske vzgoje. "Poleg tega se soočamo z vedno večjo multikulturnostjo, in če ne želimo postati zaprta družba, potrebujemo več izobrazbe o različnih kulturah, različnih religijah, saj je tega znanja premalo." Premalo zanimanja namenimo tudi učenju o gospodarskem sistemu: "Kaj so davki, zakaj jih potrebujemo, kako odpreti svoje podjetje, kako delujejo nevladne organizacije," učenci se bodo z vsem tem soočili, ko končajo svoje šolanje, še izpostavlja Frleževa in sem dodaja vprašanje medijske vzgoje, saj so po njenem mnenju mladi dnevno obkroženi z medijskimi vsebinami, a imajo "še vedno nizko medijsko pismenost". 

Da ima Zavod za šolstvo že naročilo, da razvije poseben predmet državljanske vzgoje za srednje šole, natančneje za dijake do 18. leta starosti, torej preden dobijo volilno pravico, je potrdil minister in dodal, da bodo tako zgoraj naštete vsebine v prihodnje našle svoj prostor tudi v šolstvu. 

Slovenski učenci ne hodijo radi v šolo 

Minister je omenil tudi, da moramo učencem privzgojiti ljubezen do učenja, in izpostavil mednarodne raziskave, ki kažejo, da slovenski učenci "ne ljubijo šole". Na njegove besede in rezultate Pise (program mednarodne primerjave dosežkov učenk in učencev) se je navezal tudi generalni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj, a dodal: "V šolo ne marajo hoditi niti na Finskem, a eni in drugi smo nadpovprečni." 

Tudi on se je strinjal, da so spremembe nujne, a te morajo temeljiti "na podlagi kredibilnih analiz dozdajšnjega sistema, ne pa na pamet in z 'rokohitrskimi' ocenami, kaj je narobe". Poudaril je tudi, da je treba okrepiti sistem javnega izobraževalnega sistema, ki ima dobre rezultate, in omenil družbeni status učiteljev, ki ga moramo "ovrednotiti tudi materialno". 

Starši se morajo po besedah ministra Pikala zanesti tudi na to, da bodo njihovi otroci, ne glede na to, v katerem delu Slovenije jih bodo vpisali v šolo, imeli enako kakovostno izobrazbo: "To mora postati naša zaveza," se je zaobljubil Pikalo. Vse bo tako usmeril v to, da ni privilegiranih in neprivilegiranih okolij, temveč da vsa delujejo kakovostno.