Kot gostje so na tribuni govorili vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, veleposlanik Španije kot trenutno predsedujoče EU Luis Felipe Fernandez de la Pena, trije slovenski predstavniki v konvenciji o prihodnosti EU - parlamentarna Lojze Peterle in Slavko Gaber ter vladni Matjaž Nahtigal -, kot uvodni govornik pa je nastopil vodja diplomacije Dimitrij Rupel.
Zunanji minister je v nagovoru dejal, da si Slovenci Evropsko unijo predstavljajo kot mnogodržavno in mnogonarodno medvladno organizacijo, v kateri bodo dobrodošli s svojimi značilnostmi in posebnostmi. Kot temeljni problem EU je izpostavil demokratični primanjkljaj oziroma razkorak med državljani in evropskimi procesi odločanja. Zato morajo potekajoča dogovarjanja o prihodnji ureditvi Evrope podati pametne in učinkovite rešitve, je dejal minister in menil, da bo po vsej verjetnosti bistveno načelo na katerem bo v prihodnje temeljila EU, subsidiarnost, po kateri bo Evropa probleme reševala na tisti ravni, na kateri bodo zagotovljene najboljše rešitve.
Poslanec Peterle je menil, da bo prihodnja podoba EU v veliki meri odvisna od tega, kako bodo države pravzaprav definirale subsidiarnost, torej podale odgovor na vprašanje, katera področja naj bodo v pristojnosti EU in katera v pristojnosti nacionalnih ali regionalnih oblasti. Gaber je izpostavil pričakovanja državljanov, ki kličejo k učinkovitemu zagotavljanju varnosti in tako menil, da bi morala EU narediti resen korak v smeri resnične skupne varnostne politike. Za Evropo, ki bo uspela zavarovati zgrajen model socialne zaščite pred pritiski globalizacije, ki bo zagotavljala uravnotežen razvoj svojih članic ter zagotovila notranjo in zunanjo varnost, pa se je zavzel Nahtigal.
Da je konvencija, ki uokvirja široko razpravo o nadaljnji reformi, pravilen način za iskanje odgovorov o prihodnosti EU, so se strinjali vsi navzoči. Res bo EU o nadaljnji reformi odločala na medvladni konferenci, vendar pa je težko pričakovati, da mnenj konvencije ne bi upoštevala, so bili enotni razpravljalci. Predlog konvencije o reformi bo imel, je izpostavil Peterle, veliko moralno težo, saj bo rezultat ne le široke razprave med vladnimi, parlamentarnimi in predstavniki evropskih institucij, temveč tudi izmenjave mnenj s civilno družbo. Pri slednji gre za forume, v kateri predstavniki v konvenciji izmenjujejo poglede z nevladnimi organizacijami in interesnimi združenji. In tudi ti so dokaz, da se "Evropa ne dela samo v Bruslju", je dejal Peterle.
In kakšen je lahko vpliv na potekajočo debato in rezultate s strani tako majhne države, kot je Slovenija? Ob precejšnjem strinjanju, da so priložnosti za dajanje predlogov v okviru konvencije enakopravno zagotovljene vsem udeležencem, je Gaber sicer menil, da si glede tega vendarle ne gre delati utvar - "veliki so veliki in mali so mali". V posreden odgovor pa je slovenski poslanec prejel mnenje španskega veleposlanika, da bo vpliv Slovenije odvisen od kvalitete njenih predlogov. De la Pena je Slovenijo tudi pozval, naj bo v svojem delovanju bolj drzna in naj opusti defenzivno pozicijo. Svoje identitete ali vpliva v EU država nikakor ne bo izgubila, med drugim jo varuje tudi veljavna pozitivna diskriminacija v prid zastopstva malih držav, je nakazal španski veleposlanik.
Sicer pa je evropska integracija, je med drugim še menil de la Pena, odraz politične volje in odločenosti njenih državljanov in od te je odvisna tudi njena prihodnja podoba. Podobno je menil tudi veleposlanik Fouere, ki je dejal, da bo uspeh konvencije in končni izid odvisen od mobiliziranosti evropskih državljanov. In sama uspešnost prihodnje Evrope ne bo merjena po njeni institucionalni podobi, temveč po sposobnosti, da odgovori na pričakovanja svojih državljanov. Z drugimi besedami: prioritete Evrope morajo biti prioritete njenih državljanov, je dejal šef delegacije Evropske komisije Erwan Fouere.
Javna tribuna o prihodnosti Evrope in vlogi Slovenije v EU je bila prirejena ob tednu EU, v katerem so ob 9. maju, dnevu Evrope, v organizaciji delegacije Evropske komisije po Sloveniji pripravljeni številni dogodki in dejavnosti za seznanjanje javnosti z evropskimi vprašanji. 9. maja Evropa obeležuje Schumanovo deklaracijo, ki predstavlja začetek evropskega povezovanja. 9. maja 1950 se je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav, ki je skozi desetletja pripeljalo do današnje EU.
