'Združevanje agencij ni nič drugega kot krotenje neposlušnih direktorjev'

"V luči debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade potekajo tudi aktivnosti v zvezi z morebitnim povezovanjem nekaterih regulatornih organov. Trenutno je v teku medresorsko usklajevanje in analiza učinkov sinergij poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov ter s tem večje učinkovitosti ter fleksibilnosti," so povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

"Pričakujemo, da bo usklajevanje potekalo v duhu iskanja soglasja za pozitivne spremembe, ki bodo olajšale in racionalizirale številne procese, pomembne tako za gospodarstvo kot tudi za druge družbene segmente in navsezadnje tudi državljane," so dodali.

Predlog zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge, ki je po poročanju medijev od sredine minulega tedna do danes v medresorskem usklajevanju, med drugim predvideva združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike. Na to agencijo bi se prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

Šarec: Ko začno govoriti o debirokratizaciji, se lahko primemo za denarnice 

Nekdanji premier Marjan Šarec je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da gre pri združevanju agencij za poskus političnega prevzema s strani Janševe vlade. "Že od začetka nastopa te vlade si poskušajo podrediti vse sisteme in podsisteme," je dejal Šarec in izpostavil, da se vlada skozi preoblikovanje prizadeva znebiti neposlušnih direktorjev. "Predstavljamo si, da se bo zgodilo tako kot na NPU, ko se postavi svoje ljudi v vse sisteme in podsisteme in se potem pometa pod preprogo vse nečedne rabote, ki smo jim priča v tej vladi."

Kot meni Šarec, bi ta sistem Janševi vladi omogočal opuščanje nadzora in bolj prijazno obravnavo raznih dejanj, to pa bi vodilo v avtokracijo. "Zato so tudi menjali vodstvo NPU. Pogledalo se bo skozi prste tudi pri kakšnih gospodarskih družbah, ki bodo nazadnje pristale v kakšnih madžarskih rokah, tako kot se to zgodilo tudi s televizijo Planet."

Šarec je zavrnil tudi pojasnila vlade, da gre za debirokratizacijo in dodal, da je ta vlada povsem izgubila zaupanje. "Ko začno govoriti o debirokratizaciji, se lahko primemo za denarnice."

Fajonova: To je še en grob poskus kadrovanja v neodvisne institucije

Na predlog so se že v soboto – potem ko je javnost za pripravo zakona izvedela v petek iz medijev, agencije same pa naj bi bile z njim seznanjene v četrtek in imele za pripombe na voljo 24 ur – odzvali v nekaterih opozicijskih strankah, kjer so med drugim opozarjali, da si bo vlada te institucije neposredno politično podredila. V koalicijskem DeSUS pa so dejali, da pričakujejo obširno javno razpravo in pripravo predloga, ki bo skladen s pravnim redom EU.

Na današnji novinarski konferenci je Šarec izpostavil, da je način vladanja, ki se ga poslužuje premier Janez Janša, "za prihodnost Slovenije izjemno slab" in opozoril, da"se bomo znašli v državi, ki je nočemo".

"To je še en grob poskus kadrovanja v neodvisne institucije," meni predstavnica stranke SD Tanja Fajon. Ne bo me presenetilo, če se bo ostro odzvala tudi Evropska komisija, je še dodala. Po njenih besedah prav zato vlada skuša ta predlog zakona "izpeljati v takšni tajnosti".

"Ta vlada dela red po svoje v Policiji, Fursu, v Agenciji za varstvo konkurence in trg vrednostnih papirjev in tako naprej. To skušajo narediti, da počistijo z ljudmi, ki v teh agencijah mislijo s svojo glavo," je v imenu stranke Levica dejal predsednik stranke Luka Mesec.

"SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi," pa je prepričana Alenka Bratušek, predsednica najmanjše opozicijske stranke SAB. Da apelira predvsem na stranki DeSUS in SMC, da ostro nastopijo zoper takšen predlog zakona, je dodala.

Bratuškova in Mesec sta povedala še, da ne izključujejo možnosti zakonodajnega referenduma.

Na predlog sta se odzvala tudi evropska poslanca LMŠ Klemen Grošelj in Irena Joveva, ki sta zapisala, da ima predlog več kot očitno povsem druge cilje od javno predstavljenih. "Nikakor ne gre za preoblikovanje po nizozemskem modelu ali za debirokratizacijo, kaj šele za premišljeno, strateško odločitev, temveč za še enega v vrsti kadrovskih cunamijev," sta kritična. Dodala sta, da pri tem še posebej bode v oči, da se to dogaja le nekaj dni po poročilu Evropske komisije, kjer je bila kot ena izmed ključnih slabosti izpostavljena tudi pomanjkljiva vključenost javnosti v pripravo zakonskih aktov.

Kako bi vlada rada reorganizirala agencije?

Organa novoustanovljene agencije, ki bi opravljala naloge omenjenih agencij, bi bila svet in uprava. V svetu bi bilo sedem članov, imenovani bi bili za dobo šestih let. Upravo bi sestavljali štirje člani, odločitve bi sprejemala z večino glasov. Člani uprave bi bili imenovali za obdobje petih let in jih bi imenovala vlada na predlog sveta, ki bi izvedel javni natečaj, je razvidno iz predloga zakona, ki ga je pridobila STA.

Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa bi združili v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Tudi ta novoustanovljena agencija, ki bi opravljala naloge na področju zavarovalnega nadzora in trga vrednostnih papirjev, bi imela svet in upravo. V svetu bi bilo pet članov, ki bi jih imenovala vlada na podlagi javnega natečaja, ki bi ga izvedlo ministrstvo, pristojno za finance. Upravo bi sestavljali trije člani, ki jih bi imenovala vlada na podlagi javnega natečaja, ki bi ga izvedel svet. Člani sveta in uprave bi bili imenovani za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Janša se sklicuje na 'nizozemski model'

"Butale. V predlogu zakona je povzet nizozemski model, ki je po splošnem prepričanju stroke eden najbolj učinkovitih in preglednih v EU," pa je sobotni odziv SD na Twitterju pospremil Janša.

Predlog zakona v prikazu ureditve v nekaterih drugih državah navaja, da na Nizozemskem deluje Organ za potrošnike in trge (Authority for Consumers and Markets), ki je začel delovati leta 2013 z združitvijo Organa za potrošnike, Organa za konkurenco in Neodvisnega organa za pošto in telekomunikacije.

Vse odločitve sprejema svet organa, ki ima tri člane, od katerih je en predsednik. Člane sveta imenuje, suspendira in razreši minister za ekonomske zadeve. Predsednik je imenovan za sedem let, člani pa za pet let. Vsi so lahko imenovani še za en mandat. Vsi trije člani so imenovani na podlagi strokovnosti, ki se zahteva za opravljanje nalog organa, znanja, izkušenj in družbenih vprašanj. V primeru izpraznjenega mesta imata preostala člana pooblastila celotnega sveta, vendar največ devet mesecev.

Član sveta je suspendiran ali razrešen, če je neprimeren ali nestrokoven za opravljanje dela ali iz drugih nujnih razlogov, ki se nanašajo na člana sveta, lahko je razrešen tudi na svojo zahtevo. Poleg sveta ima organ sedem oddelkov: za potrošnike, za konkurenco, za telekomunikacije, transport in pošto, za energetiko, za zdravstveno varstvo, pravni oddelek ter splošni oddelek, poleg tega pa še službo glavnega ekonomista in oddelek za politiko in komuniciranje, navaja gradivo v predlogu zakona.

Odzive javnih agencij si lahko preberete v spodnjem članku.