Cerarjeva je povedala, da so najpogostejši primeri, ko gre za neustrezno zastopanje strank, neprimerno obnašanje in žalitve na sodišču ter zasmehovanje ali poniževanje nasprotnih strank v postopku. Odvetniška zbornica pa v takih primerih, pravi Cerarjeva, redko ukrepa.
"Z neko primerno aktivnostjo bi morala odvetniška zbornica sama slediti ali se takšne stvari dogajajo in tudi sankcionirati nekoga, ki kljub opominu stvari še vedno ponavlja," je še dodala ministrica.
Predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc pa je povedal, da disciplinsko sodišče obravnava le težje kršitve disciplinskih dolžnosti. V tem organu sodelujeta na prvi stopnji dva sodnika vrhovnega sodišča, pritožbena inštanca pa je senat peterice vrhovnih sodnikov. Več kontrole, so še povedali, ne potrebujejo, nihče pa jim tudi ne more očitati, da nadzirajo sami sebe. "Odvetniki ne bomo dovolili kakršnega koli vmešavanja v konkretne zadeve, ne s strani ministrstva, ne s strani kogar koli drugega," je povedal predsednik odvetniške zbornice Kozinc.
Profesionalna etika, zakonitost in pravilnost so v javnem nadzoru
Še posebej pa naj ne bi bilo sprejemljivo, da se razpravlja o strokovnem delu odvetnikov, kjer zagovarjajo zaupnost odnosa med odvetnikom in stranko. "Strokovno je vsak pravosodni funkcionar samostojen v svoji odločitvi. Profesionalna etika, ažurnost, pravilnost, zakonitost, to so tista področja, ki so v nadzoru javnosti, " pojasnjuje ministrica Cerarjeva. Več pristojnosti, bi menda, tako odvetniki, ministrstvo pridobilo, le če bi se spremenil zakon o odvetništvu. Ministrica pa bo pri svojih predlogih kot kaže vseeno vztrajala.
