Javni sektor: oktobra še en plačni dvig

Po prvem plačnem dvigu ob vstopu v prenovljen plačni sistem v začetku leta bo z oktobrskimi plačami, torej ob novembrskih izplačilih, sledil drugi dvig plač. Z izjemo manjšega dela zaposlenih, ki jim je bilo povišanje v celoti že izplačano, ter poslancev, funkcionarjev vlade in DS, ki bodo pravico do višjih izplačil pridobili z začetkom novega mandata, bo ostalim drugi dvig izplačan na enak način kot že prvi. Če je preostanek razlike povišanja nižji od 100 evrov, jim bo ta izplačana v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 odstotkov razlike, a ne manj kot 100 evrov.

Še štirje plačni dvigi za tiste, ki bodo do njih upravičeni, so nato predvideni s 1. junijem in 1. decembrom 2026, s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028.

Po intenzivnih pogajanjih, ki so pripeljala do dogovora o plačni reformi, se je dinamika pogovorov med vlado in sindikati umirila. Z jesenjo pa se znova obeta, da bodo dialog okrepili. V torek se prvič po poletnih počitnicah dobijo na krovni ravni, torej predstavniki vlade in vseh reprezentativnih sindikatov. Med drugim je na dnevnem redu poročilo delovne skupine, ki spremlja učinke prehoda v prenovljeni plačni sistem.

Po prevedbi plač na novo plačno lestvico se je kot eno od vprašanj izpostavilo, kako rešiti sedanjo situacijo, ko so nekateri zaposleni presegli najvišji plačni razred, ki bi ga sicer na svojem delovnem mestu ali nazivu dosegli z napredovanji. Gre predvsem za zaposlene, ki so imeli že kar nekaj napredovanj. Če bi jim na novi plačni lestvici določili plačni razred znotraj razpona, ki je po novem predviden za njihovo delovno mesto ali naziv, bi jim namreč morali določiti osnovno plačo, ki bi bila nižja od plače, ki so jo že dosegli, kar pa ni bilo mogoče.

Tako so pristali višje. Ker pa to javne uslužbence postavlja v neenak položaj in povzroča nezadovoljstvo pri tistih, ki tolikšnega števila napredovanj nikoli ne bodo mogli doseči, so vlada in sindikati, potem ko so rešitve najprej iskali v okviru delovne skupine, odprli to vprašanje tudi že na zadnjih krovnih pogajanjih sredi junija.

Iz izjav po takratnem srečanju izhaja, da bi rešitev terjala spremembo zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. A kot ugotavljajo na sindikalni strani, vladna temu ni preveč naklonjena. Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec pa je junija pojasnila, da je po mnenju vladne strani treba najti rešitev, ki ne bo pomenila nove sistemske spremembe v samem plačnem sistemu, ki so ga šele vzpostavili.

Vlada in sindikati še niso razrešili niti vprašanj glede izplačevanja delovne uspešnosti po novem, kar zakon predvideva z začetkom prihodnjega leta. A se morajo pred tem med drugim dogovoriti o novih kriterijih, po katerih se bo ta delovna uspešnost izplačevala.

Ker glede na specifike delovnih mest ni mogoče imeti enakih kriterijev za vse, naj bi se o njih dogovorili znotraj t. i. plačnih stebrov, pri čemer so v okviru nekaterih, denimo zdravstvenega, opravili že kar nekaj razprave, drugod pa se pogajanja še niso niti začela. Za državno upravo naj bi pogajanja na to temo začeli ta teden.

Ob merilih in kriteriji za nagrajevanje pa bo očitno še en trd oreh, ki ga bodo morali streti, tudi dogovor o sredstvih, ki bodo namenjena za delovno uspešnost. Po novem bosta redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela združeni. Zakon pa predvideva, da se lahko v ta namen porabi sredstva iz prihrankov, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

Iz sindikatov pa je slišati, da vlada predlaga, da bi iz teh prihrankov zagotavljali tudi sredstva za stroške študentskega dela in podjemnih pogodb, kar pa zanje ni sprejemljivo.

Na sindikalni strani sicer pričakujejo, da se bodo v torek dogovorili glede solidarnostne pomoči in spremembe cenzusa za določitev te pomoči. Ker je prvi plačni razred v prenovljenem plačnem sistemu določen v višini minimalne plače, obstoječi sistem cenzusa namreč ni več ustrezen.

Na dnevnem redu torkovega srečanja je tudi dogovor o nadaljnjem delu. Čakajo jih denimo pogajanja o dodatkih za prepovedi in omejitve, kot novi skupini dodatkov, ter dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve, ki sicer že obstajajo tudi v sedanji ureditvi.

Z dogovorom, ki so ga podpisali ob sklenitvi pogajanj ob prenovi plačnega sistema, so se namreč zavezali, da bodo ta pogajanja začeli z letošnjim septembrom. V skladu s tem dogovorom je vlada po neuradnih informacijah sindikatom predlagala, naj ji posredujejo enoten predlog.

Ob tem pa posamezne skupine pričakujejo rešitev nekaterih specifičnih vprašanj. Ob zadnjem sestanku stavkajočega Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides v začetku septembra je predsednik sindikata Damjan Polh pojasnil, da so trenutno v ospredju pogovorov "vprašanja variabilnega dela plač, odprava sistemskih anomalij plačnega sistema in vsebina ter metodologija merjenja efektivne obremenjenosti zdravnikov".

Poleg Fidesa stavko nadaljujejo tudi zaposleni v centrih za obveščanje. Dispečerji na številki 112 so avgusta zagrozili z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti, njihova najpomembnejša stavkovna zahteva pa ostaja sklenitev kolektivne pogodbe za področja obrambe, zaščite in reševanja, vključno s tarifnim delom. O kolektivni pogodbi za svojo dejavnost, in sicer normativnem delu, se pogajajo tudi poklicni gasilci, po nekaterih informacijah pa naj bi se v teh pogajanjih že precej približali dogovoru.

Medtem v policijskih sindikatih pristojne opozarjajo na kadrovsko podhranjenost v policiji. Sindikat policistov Slovenije je vlado pozval k spremembi sporazuma iz leta 2012. Kot so objavili na spletni strani, predlagajo, da se višina zneska za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela spremeni tako, da se sredstva iz sedanjih štirih do šest odstotkov poveča na 15 do 20 odstotkov osnovne plače zaposlenega, in sicer vsem, na vseh ravneh (lokalni, regionalni, državni).