Javni sektor: vse več zaposlenih, masa sredstev za plače nad pet milijard evrov

V obdobju januar–junij lani je bilo v povprečju v javnem sektorju zaposlenih 188.814 javnih uslužbencev oz. dobrih 21.000 več kot leta 2015. Kot ugotavljajo v gradivu, ki so ga ob predstavitvi sindikatom objavili na spletni strani Ministrstva za javno upravo, je povečevanje števila zaposlenih v največji meri posledica spremenjenih oz. povečanih potreb po javnih storitvah, povezanih z demografskimi spremembami. Kljub povečevanju števila javnih uslužbencev Slovenija še vedno sodi v skupino držav EU z najnižjo zaposlenostjo v javnih storitvah.

Ob številu zaposlenih se je povečevala tudi povprečna bruto plača, s 1699 evrov v letu 2008 na 2264 evrov v prvi polovici lanskega leta. Najvišjo povprečno plačo v zadnjih 15 letih so sicer na Ministrstvu za javno upravo zabeležili leta 2022, ko je znašala 2383 evrov. Kot so dodali v poročilu, so v gradivo vključili tudi pregled specifičnih dodatkov, ki jih ureja področna zakonodaja.

Rast plače in zaposlenih povečala maso sredstev, ki je presegla pet milijard evrov

Rast števila zaposlenih in povprečne plače pa je vplivala na gibanje mase sredstev za plače, ki je v letu 2021 presegla pet milijard evrov. V znesek so všteti tudi covidni dodatki. 

Med števili prejemnikov po plačnih podskupinah, ki so v zadnjem letu imeli povprečno mesečno izplačilo nad 6000 evrov bruto, je 1175 zdravnikov v plačni podskupini E1, sledi jim 175 visokošolskih učiteljev in sodelavcev v plačni podskupini D1, za njimi 87 babic in medicinskih sester v plačni podskupini E3. Na četrtem mestu je s plačno podskupino C4 40 vojakov, na petem pa 17 zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v plačni skuini E4. 

Na seznamu so še raziskovalci, ravnatelji, direktorji, tajniki, funkcionarji sodne oblasti, funkcionarji v drugih državnih organih, uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in lokalnih skupnostih, dva strokovna delavca in ena oseba iz skupine A1, kamor spadajo predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti.

Na lestvici deležev izplačil dodatkov in delovne uspešnosti v masi bruto plač brez nadur in dežurstev po plačnih podskupinah so na prvem mestu s 27,1 odstotka policisti v plačni skupini C3, sledijo jim vojaki s 24,8 odstotka, tem strokovni delavci s plačno skupino F2 in 19,3 odstotka. Na četrtem mestu so farmacevtski delavci s plačno skupino E2 in 18,7 odstotka, na petem pa medicinske sestre in babice v plačni skupini E3 z 18,4 odstotka. 

Na naslednjih mestih so ravnatelji, direktorji, tajniki, visokošolski učitelji in sodelavci, zdravniki in zobozdravniki, inšpektorji, pravosodni policisti in drugi uradniki s posebnimi pooblastili. 

Povprečna rast plač po posameznih podskupinah zelo različna

Kot so zapisali v objavljenem gradivu, je na rast povprečne plače vplivala vrsta ukrepov, od postopnega odpravljanja varčevalnih ukrepov in odprave anomalij do parcialnih dogovorov med vlado in sindikati. Zato je bila tudi rast povprečnih plač po posameznih plačnih podskupinah javnega sektorja zelo različna.

Na vladni strani tako želijo, da se v okviru načrtovane plačne reforme pogleda vse elemente plač, ne le osnovne plače, temveč tudi vse specifične dodatke po posameznih plačnih podskupinah.