Javni sektor, državna uprava. Leta med mladimi najbolj priljubljeni zaposlitveni destinaciji, ki sta zagotavljali stabilno zaposlitev, dobro znano lestvico napredovanja, znane dodatke in skoraj ničelno možnost brezposelnosti.
Teorija pravi, da se z bogastvom države bohoti tudi javni sektor. Ali se je bogastvo države od njenega rojstva pa do danes večalo optimalno, je veliko vprašanje, se je pa zagotovo bohotil javni sektor, ki se je v tem času potrojil in sama državna uprava, kjer smo iz okoli 10.000 zaposlenih prišli do skoraj 35.000 uslužbencev na višku zaposlovanja.
Največ javnih uslužbencev smo imeli pri nas leta 2011 - 160.868 javnih uslužbencev, pravijo podatki Ajpesa. Do konca lanskega leta se je njihovo število zmanjšalo za 2717, podatki za letošnji junij pa znova kažejo na povišanje skupnega števila zaposlenih, in sicer za 299. S skupnim številom 158.450 zaposlenih je bil tako javni sektor sredi letošnjega leta približno na ravni med letoma 2009 in 2010.
Res pa julijski podatki kažejo za 500 manj zaposlenih, kar je verjetno pripisati tudi počitniškemu mesecu, glede na to, da izračun Ajpesa temelji na opravljenih urah.
Največ zaposlenih je na področju izobraževanja in športa (36,5 odstotka), sledijo zaposleni na področju zdravstva (21 odstotkov). Zaposleni na ministrstvih in organih v sestavi pa predstavljajo 16,8-odstotni delež vseh zaposlenih v javnem sektorju.
Mesec in leto | Število zaposlenih v javnem sektorju |
December 2007 | 154.470 |
December 2008 | 155.935 |
December 2009 | 157.252 |
December 2010 | 159.297 |
December 2011 | 160.868 |
December 2012 | 159.214 |
December 2013 | 158.151 |
Junij 2014 | 158.450 |
Državna uprava je rasla hitro in na široko
Leto | Št. zaposlenih v državni upravi |
1991 | 9.773 |
1992 | 14.566 |
1993 | 18.288 |
1994 | 20.000 |
1995 | 26.029 |
1997 | 28.101 |
1999 | 28.304 |
2001 | 30.671 |
2003 | 32.621 |
2005 | 34.982 |
2007 | 34.187 |
2009 | 34.333 |
2011 | 33.526 |
2013 | 31.239 |
2014 | 30.835 |
Povprečne bruto plače v javnem sektorju višje od tistih v zasebnem
Kot izhaja iz analize plač v javnem sektorju za leto 2013, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo, je bila realna rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju do leta 2004 višja kot v zasebnem sektorju. Do leta 2009 so bruto plače v javnem sektorju še vedno realno rasle, a je rast ostajala pod realno rastjo bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju. Po letu 2009 pa je realna bruto plača na zaposlenega v javnem sektorju močno padala, medtem ko je v zasebnem sektorju do leta 2011 naraščala.
Kdo dobi največ, kdo najmanj?
Povprečna letna plača na zaposlenega v javnem sektorju je lani znašala 20.869 evrov, kar je za 2,7 odstotka (za 573 evrov) manj kot v letu 2012. Od povprečnega zneska z višjimi plačami izstopajo nevladni proračunski uporabniki (DZ, DS, DVK, DRK, SAZU, ustavno sodišče, računsko sodišče,...), vladne službe, javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti in javne agencije, z nižjimi pa javni zavodi s področja socialne varnosti.
Se je pa v lanskem letu masa sredstev za bruto plače v javnem sektorju glede na predhodno leto zmanjšala za 4,1 odstotka oz. za 142,2 milijona evrov, kar je predvsem posledica varčevalnih ukrepov.
Leto | Plača v javnem sektorju | Plača v zasebnem sektorju |
2005 | 1358,56 | 1043,02 |
2006 | 1414,16 | 1102,86 |
2007 | 1511,40 | 1169,43 |
2008 | 1657,95 | 1260,92 |
2009 | 1746,25 | 1281,99 |
2010 | 1760,91 | 1353,43 |
2011 | 1778,41 | 1388,52 |
2012 | 1762,89 | 1359,90 |
2013 | 1740,78 | 1404,29 |
2014 | 1746,45 | 1409,52 |
KOMENTARJI (1137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.