Javni zdravstveni zavod za nujno medicinsko pomoč bo ustanovljen še letos

Po besedah Denisa Kordeža izhodišča predstavljajo naslednji korak v napovedani reorganizaciji sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Z njimi na ministrstvu sledijo dolgoletnim pozivom stroke urgentne medicine in nujne medicinske pomoči ter k enotnemu upravljanju sistema, je dodal.

Predbolnišnično nujno medicinsko pomoč, pod katero spadajo mobilne enote in sistem nujne medicinske pomoči, trenutno izvaja 61 različnih izvajalcev. Delovanje v sistemu ni poenoteno in usklajeno, prav tako niso usklajeni odzivi na večje dogodke in nesreče, je poudaril.

Na ministrstvu si z ustanovitvijo novega javnega zdravstvenega zavoda želijo zagotoviti enotno izvajanje in upravljanje sistema po celotni državi, kar med drugim vključuje enotne standarde strokovne usposobljenosti in opremljenosti. "Na tak način bo sistem v najboljši možni meri odporen in odziven, tako v mirodobnem času, kot tudi v primeru množičnih nesreč in pa drugih naravnih katastrof," verjame Kordež.

Izvajalci so trenutno omejeni na meje pristojnosti posameznega zdravstvenega zavoda oz. občinske meje, kar je z vidika službe nujne medicinske pomoči neprimerno, meni Kordež. Eden izmed ciljev enotnega zavoda je, da naslavlja potrebe bolnikov in zagotavlja enako dostopnost do nujne medicinske pomoči za vse ljudi v celotni državi. Z enotnim vodenjem službe mreže nujne medicinske pomoči bo bistveno lažje in hitrejše tudi prilagajanje števila timov, je dodal.

Kot izhaja iz izhodišč, ki jih je pridobila STA, bo z ustanovitvijo Javnega zavoda RS za nujno medicinsko pomoč med drugim omogočena standardizirana opremljenost vozil in druge opreme, centralna nabava na nivoju celotne države in učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev. Javni zavod bo vzpostavil sistem kontinuiranega izobraževanja in usposabljanja, ki bo potekal v okviru enotnega nacionalnega centra.

Prav tako bo javni zavod zagotovil enotne pogoje za delo, jasno določene protokole in enotno opremo, kar bo povečalo strokovno in pravno varnost ekip. Prehajanje kadra med delovišči bo enostavnejše, s čimer se bodo reševale kadrovske stiske ter spodbujala poklicna mobilnost. Omogočil bo tudi celovito delovanje dispečerske službe zdravstva in razvoj trajnostnega in strokovno vodenega modela helikopterske nujne medicinske pomoči, ki bo omogočil 24-urno delovanje izhaja iz izhodišč.

Do konca letošnjega leta bodo predvidoma ustanovili javni zdravstveni zavod, nato pa bodo začeli prenoso dejavnosti dispečerske službe zdravstva in vzpostavitev letalskih operacij zdravstva, ki organizira helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Postopoma bodo vključevali izvajalce mobilnih enot nujne medicinske pomoči.

Satelitski urgentni centri in dežurna mesta po Kordeževih besedah ostajajo urejena enako, kot so danes. Izvajajo jih javni zdravstveni zavodi na primarnem in urgentni centri na sekundarnem nivoju.

Sredstva za delovanje in opravljanje dejavnosti javnega zavoda bodo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvidoma zagotovljena iz državnega proračuna. Javni zavod bo sredstva za delo pridobival tudi s plačili za storitve kot opravljanje tržne dejavnosti, na primer zagotavljanje zdravstvenega varstva na prireditvah in izvajanje strokovnih izobraževanj in usposabljanj.