Slovenci skupaj s Čehi in Slovaki najmanj zaupamo v Evropsko unijo, kot običajno pa se najbolj navdušujeta državi, ki sta od nje politično in gospodarsko najbolj oddaljeni, Turčija in Romunija. Splošno pravilo je, da bolj kot je država razvita, več je skeptikov, vendar so pogoste tudi izjeme, Bruslju tako zelo zaupata Ciper in Madžarska.
Turki, ki bodo šele čez dve leti izvedeli, kdaj se bodo sploh začeli pogajati, sami sebe ocenjujejo kar kot najbolj pripravljene za vstop, Slovenci pa smo ponovno med največjimi dvomljivci, polovica meni, da smo, polovica pa, da nismo pripravljeni na članstvo. Najbolj samokritični in obenem realni so Hrvatje, ki si želijo povabila v drugi val širitve 2007.
Po podatkih EU indexa takojšnje izjemne blagodejne učinke na gospodarstvo in življenjsko raven spet najbolj pričakujejo Turki in Romuni, medtem ko v Sloveniji nihče ne pričakuje sprememb čez noč. Razvitost je prav tako merilo podpore pri referendumu. Ker je s koncem pogajanj na Danskem decembra podpora povsod narasla, podatki iz novembra narejene terenske raziskave med okoli tisoč anketiranci na državo niso ažurni.
Kljub temu pa vsaj v primeru Slovenije ostaja dejstvo, da tako tisti za kot proti pridružitvi EU navajajo isti argument, to je izboljšanje oziroma poslabšanje položaja. Članstvu so bolj naklonjeni moški, bolj izobraženi in mestno prebivalstvo.
