Slovenija

Javno šolstvo v krizi: 'Samo če imaš pet, si nekaj vreden'

Ljubljana, 17. 05. 2024 15.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Predstavniki staršev, ravnateljev in učiteljev so opozorili na alarmantno stanje v javnem šolstvu. Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je izpostavila premalo denarja in zakonsko prenormiranost. Opozorili so na primanjkljaj učiteljev, poudarjanje ocen namesto znanja in splošno pomanjkanje vizije šolstva.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Šolniki in starši za skupno mizo
    02:50
    Iz 24UR: Šolniki in starši za skupno mizo
  • Iz SVETA: Kmalu kolaps šolskega sistema?
    02:18
    Iz SVETA: Kmalu kolaps šolskega sistema?

 

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič je opozorila, da morajo šole s skoraj enakimi sredstvi kot pred leti izpolniti bolj zahtevne programe. Pri tem morajo zadostiti številnim zakonom, pravilnikom in notranjim aktom, ki področje šolstva določajo pretirano. "Oboje duši delo šol, oboje onemogoča razvoj, onemogoča to, da bi lahko bila šola ponovno tako kakovostna kot pred nekaj leti," je poudarila. "Kako naj učitelj svobodno išče znanje, če je s pravilniki nadziran stokrat," se je vprašala.

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih meni, da ima večina šol dobre učitelje in nekaj dobrih sistemov, denimo urejeno prehrano in jutranje varstvo. Opozorila pa je na mnoge pomanjkljivosti, med katerimi je izpostavila neurejenost učnih načrtov. "Prezahtevni so za določeno starost učencev," je dejala. Kot je poudarila, šolski sistem temelji na ocenah namesto znanju. "Samo če imaš pet, pa če imaš ne vem koliko tekmovanj za seboj, potem si nekaj vreden," je izpostavila. To pa vpliva tudi na duševne stiske otrok. "Staršev doma ni, vsak skrbi za svoje kredite in službe, tako je šola tudi vzgojna," je dejala.

Romih je še navedla, da bi morali vzpostaviti enoten sistem zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli, prek katerega bi ovrednotili delo in odpravljali pomanjkljivosti. "Na vprašanju, ali je šolski sistem dober ali slab, stoji ali pa pade cela družba," je poudarila. Treba bi bilo zagotoviti stabilno in učinkovito učbeniško politiko, saj so učna gradiva preobsežna, prezahtevna in draga. Čeprav bi morala biti šola brezplačna, opaža, da postaja za starše vedno dražja.

Učilnica
Učilnica FOTO: Shutterstock

Da Slovenija vstopa v eno najhujših kriz na področju šolstva in da je za rešitve zadnji trenutek, je opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj. "Ne vidi se je iz letala, deluje tiho, orje globoko in ko jo javnost opazi, je že mnogo prepozno," je opozoril. Najbolj resen simptom, da je nekaj zelo narobe, je po njegovem mnenju pomanjkanje učiteljev, ki so starejši od evropskega povprečja. Če se šole kadrovsko ne bodo okrepile, bo kakovost javnega izobraževanja padla, je poudaril.

Meni, da Slovenija nima resnega koncepta prihodnosti razvoja vzgoje in izobraževanja. "Smo že v krizi in končali bomo tam čez deset let, kjer je danes zdravstvo," je opozoril. To morajo odločevalci preprečiti, saj je javno izobraževanje ključno za zmanjšanje razlik v družbi in kakovost življenja. "Slovenija nima ne naftnih polj ne zlatih rudnikov, ima pa lahko izjemno dobro, kakovostno izobraževanje," je ponazoril.

Predstavniki staršev, ravnateljev in učiteljev so predsednika vlade Roberta Goloba pozvali, naj se z njimi sestane. Odločevalce so opozorili, da bi morali enotno poiskati rešitve na področju šolstva. Te so zapletene, so se strinjali, med ključnimi pa izpostavili, da je treba najti konsenz, koliko denarja nameniti šolstvu, predvsem za programe, nenazadnje pa tudi za plače učiteljev in drugega šolskega osebja.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v odzivu poudarili, da se zavedajo dolgoletnih izzivov na področju javnega šolstva. "Vlada je ob prevzemu mandata prepoznala, da je področje vzgoje in izobraževanja v naši državi potrebno sprememb in dodatne podpore," je zapisal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

Meni, da so na področju šolstva naredili pomemben korak s spremembami zakona o osnovni šoli. Poleg tega posodabljajo različne druge akte, denimo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter zakon o maturi. S tem želijo oblikovati zakonske podlage za zahteve in značilnosti današnjega časa, predvsem za otroke, učence in dijake. Usklajujejo tudi končno verzijo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033.

Zapisal je, da ne zanikajo pomanjkanja učiteljev in da ves čas izvajajo ukrepe za okrepitev njihovih vrst. Pri vseh izboljšavah sodelujejo s strokovno javnostjo, sindikatom in zvezo staršev. "Verjamem, da bomo tvorno sodelovali še naprej," je zapisal minister. Vsi imajo namreč po njegovih navedbah pred sabo soustvarjanje in vzdrževanje kakovostnega šolskega sistema.

KOMENTARJI (218)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Defragment
19. 05. 2024 15.09
+1
V krizi je narod! Ne samo šolski sistem. Priča smo visoki inflaciji inteligence in posledično nižanju kriterijev znanja. Srednje šole, gimnazije in visoke šole naj enostavno uvedejo sprejemne izpite. Potem bo pa vseeno ali si imel matematiko v prejšnji ustanovi 2 ali 5. Znaš ali ne znaš! Samo ta kriterij je pomemben ….
kiropraktik
18. 05. 2024 08.20
+3
V osnovnih šolah iščejo prevajalce iz Albanšine! Pa predavatelje Korana!
iskriv
18. 05. 2024 08.19
+4
Tisti , ki pišejo pravila izobraževanja in program so odgovorni za kolaps , ki se bliža šolstvu in izobraževanju na sploh . Učni programi so prenatrpani in ni časa za utrjevanje znanja , preveč je balasta v programih , ki odžira čas . Pedagogi so postali praktično samo podajalci snovi in tako je izobraževanje izgubilo dušo . Ocena je relativna in subjektivna , ki zavisi od več dejavnikov človeškega značaja in momenta . To , da lahko samo odličnjaki gredo na izbrane fakultete ali srednje šole je največji nonsens , ker odličnjaki niso vedno inteligentni , so "piflarji ".
iskriv
18. 05. 2024 10.29
+1
Tudi učni program bi moral biti v državi enoten , kot bi morali biti enotni učbeniki in ne , da se tiska več različnih učbenikov za isto snov in se potem izbira prepušča učiteljem , samo da služijo založniki .
son?ek11
18. 05. 2024 21.55
+1
Točno tako, program in učbeniki bi morali biti enotni v celi Sloveniji . Včasih so bili usklajeni v celi Jugi!!!! Sedaj pa vsaka šola vleče po svoje
apage
18. 05. 2024 08.17
+0
Šola ni vredna nič. Osnovna še nekaj mogoče, za splošno znanost. Drugače pa odličnjaki prodajajo po lidlu, hofru, tisti, ki so izdelali z 2, zato ker so svoj čas raje namenili stvarem, ki jih dejansko zanimajo pa imajo sedaj obrti, znanje, itd. Tako to pač je
Rožice so zacvetele
18. 05. 2024 08.25
+4
apage, kaj pa ti misliš s "splošna znanost"? Morda misliš SPLOŠNA IZOBRAZBA? Le-to ti da srednja šola splošne smeri = gimnazija in kasneje fakulteta. Še sreča, da večina ljudi ne razmišlja, kot ti. Razmišljajo pa tako v deželah, kjer otroci sploh ne hodijo v šole in taki sedaj trumoma rinejo v EU.
iziizi
18. 05. 2024 08.00
-2
tudi v šolstvu se krade ,se pravi da otroci bogatih bodo lahko dobili izobrazbo ,reveži bodo ostali reveži .za hlapce rojeni za hlapce vzgojeni žalostno
Beopen
17. 05. 2024 21.58
+4
SVIZ na čelu s Štrukljem je pa tudi že lahko tiho, saj se sindikat bolj kot s stroko, pogosto ukvarja tako ali drugače s politiko.
Beopen
17. 05. 2024 21.54
+5
Nekateri predmeti v osnovni šoli niso več vzgojni. Včasih je bila športna vzgoja, ki je danes ni več. Nadomestil jo je šport. Torej le poučevanje, vzgajanja pa nič več.
borigi
17. 05. 2024 21.49
+4
Poglejte kako so se šolali tisti ki so v svojem življenju nekaj zares ustvarili. Ali so imeli starše, ki so vedno tekli v šolo "prosit in moledovat" učitelje da jim dajo boljšo oceno? ali so jim njihovi starši posali domače naloge? ali so se oni ali kdorkoli od staršev pritoževali, da je učna snov pretežka?
borigi
17. 05. 2024 21.50
+3
srecnii
17. 05. 2024 21.40
+7
zblojena odrasla družba danšanjega časa, in otroc ki zato niso krivi nič, ampak jih odrasli silijo, terajo v zblojen svet
bc123456
17. 05. 2024 21.33
+12
ŠOLSTVO , GOSPODAARSTVO, ZDRAVSTVO, VARNOST NA MEJAH, JAVNA UPRAV, SODSTVO, VSE JE V PROPADU IN TO JE SLOVENSKA DEMOKRATIČNA VLADA 33 LET-- SAME BARABE IN LOPOVI
ReAnDa
17. 05. 2024 21.30
+3
Felda, same kritike iz obdobja njegovega "poučevanja".
SLO KRITIK
17. 05. 2024 21.16
+0
Kar je res je res sam da obstajajo tudi učitelji ki tako razmišlajo ni važn znanje gremo čez program oz šolsko leto doma bojo že straši jih učili...
Jaka Tancar
17. 05. 2024 21.18
+0
problem današnje mladine, ki se trenutno šola je ta, da so učenci že sedaj po večini bolj inteligentni kot njihovi starši
Rožice so zacvetele
18. 05. 2024 08.32
+3
Jaka, misliš bolj razgledani? Inteligenca je prirojena in če starši niso, tudi otroci ne bodo, geni pač. Imajo pa danes več možnosti in če so pridni, lahko dosežejo več, kot starši.
Jaka Tancar
17. 05. 2024 21.09
-3
Za učitelja postaviti umetno inteligenco! Vsakega posebej bi si zapomnil kaj mu leži in kaj ne, brez egota ter lastnih interesov, točno to kar mora učenec znati. Prav tako bi šole mogle iskati nadarjenost vsakega učenca, ne pa mu vsiljevati
ReAnDa
17. 05. 2024 21.27
In nadarjenemu nobena umetna inteligenca ne pomaga, če pozabi prinesti prijavnico za tekmovanje.
123soba
17. 05. 2024 21.00
+4
Bodo prišli pa še učitelji iz kosova. Delajo za manj denarja kot naši. Sicer me pa zanima, kje je sploh težava. Prfoksi delajo 20 ur na teden. Torej naj delajo 40 in jih bo dost....
85391
17. 05. 2024 20.53
-1
Ocene na splošno bi morali ukiniti
Artechh
17. 05. 2024 20.44
+8
zivimo v dobi napacnih vrednost, ampak vazno da se ukvarjamo da moramo sprejemati ilegalce in zbegancec, kar naprej, direktno v propad
Artechh
17. 05. 2024 20.43
+1
vazn da je petka, znanje nima veze, starsi zrihtajo, ker njihovi so pa ja najbolj pametni
25.maj
17. 05. 2024 20.41
+1
pač, takšne vrednote so otrokom vcepljene, takšne so bile njihovim staršem, popravi, če moreš
Artechh
17. 05. 2024 20.39
+3
manjka ucitelev tehnicnih podrocij, tistih za zgodovino je prevec
Prokleta Zima
17. 05. 2024 20.29
-3
Ljudje se danes pobijajo bolj kot takrat, ko ni bilo nobenih šol. Kako šolniki odgovarjajo na to?