Javno zdravstvo na psu: polovica državljanov lahko ostane brez zdravnika

Ali direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj od zdravnikov pričakuje nemogoče, ko jih poziva, naj izpolnijo svoje pogodbene obveznosti? Za predsednika Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, pediatra Igorja Dovnika, je odgovor nedvoumni da. 

"Poziv nas je osupnil. Država, in s tem tudi zdravstvo, se je za določen čas po izbruhu pandemije skoraj ustavila. Obravnave pacientov so bile odložene in spremenjene, ker smo izvajalci prejeli navodila, kako naj varno delamo. Številni, predvsem zobozdravniki, niso smeli delati dva meseca. Še danes obstajajo navodila, kako naj varno delamo v sedanjih razmerah, ko število okuženih ponovno narašča. Vse to je povzročilo številne neopravljene storitve in podaljšalo čakalne dobe. In sedaj, ko še vedno ne delamo, kot smo delali pred epidemijo, generalni direktor in Upravni odbor ZZZS zaskrbljeno ugotavljajo, da so se čakalne dobe podaljšale," je zapisal v odprtem pismu. Naslovil ga je na vse štiri predsednike – republike Boruta Pahorja, vlade Janeza Janše, državnega zbora Igorja Zorčiča in državnega sveta Alojza Kovšce – poleg tega pa še na ministra za zdravje Tomaža Gantarja, predsednike poslanskih skupin in direktorja ZZZS. 

"Situacija je podobna, kot bi država prepovedala delo frizerjem. Po dveh mesecih pa bi ista država ugotovila in se čudila, da je število skuštranih ter dolgolasih Slovencev poraslo," je pismo nadaljeval Dovnik. "Nato bi predpisala, da frizerji, ki so imeli dejavnost registrirano že na dan prepovedi (novih frizerjev ne rabimo!), lahko ponovno češejo in strižejo do sedem prebivalcev dnevno (po malo nižjih cenah kot pred prepovedjo – a to je že druga zgodba). Hkrati bi nato država pričakovala, da bodo v mesecu dni vsi ljudje ponovno imeli urejene pričeske. Dobro jutro, skuštrana Slovenija!" je z izvirno primerjavo ponazoril stanje v slovenskem zdravstvu. 

Opozoril je, da se je zaradi pandemije in z njo povezanih ukrepov že tako ne dovolj dobra dostopnost do zdravstvenih storitev še poslabšala. "Vendar ne pred in ne po epidemiji za to nismo krivi zdravniki in zobozdravniki ali drugi zdravstveni delavci in sodelavci," je dodal in pojasnil, da številni delajo v neustreznih prostorih in z neustrezno opremo, da primanjkuje kadra in da so zato nadure nekaj običajnega.  

S prstom je pokazal na odgovorne, na naslovnike pisma. "Vsaj dvajset let zdravništvo poziva odgovorne naslovnike tega pisma k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. A so interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo večji od želje, da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kvalitetno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine."

Da bi bilo zdravstvo še naprej in bolj kot danes zares dostopno vsem, je treba upoštevati štiri temeljne točke, je prepričan Dovnik in z njim tudi koncesionarji, v imenu katerih govori oziroma piše. 

Nastaja vzporedni zdravstveni sistem 

"Časa za trdovratno zagovarjanje državnega zdravstva (ki se ga napačno in ekskluzivno imenuje javno) ni več. Javno zdravstvo smo tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki s koncesijami," je poudaril Dovnik in dodal, da v Sloveniji poleg javnega nastaja sistem vzporednega, povsem zasebnega zavarovanja in zdravstva. "Solidarnost je s tem ogrožena. Tega, da bi zdravstveno zavarovanje plačevali dvakrat, si vsi državljani namreč ne morejo privoščiti," je podčrtal. 

Dogaja pa se še nekaj, kar se pred desetimi leti ni. Starejši zdravniki in zobozdravniki prenehajo delati, takoj ko izpolnijo prvi pogoj za upokojitev, njihovi mladi kolegi pa takoj po diplomi ali specializaciji zapustijo domovino. Dovnik našteje tri razloge za to: prekomerno administracijo, nemogoče zahteve ZZZS in preobremenjenost. Posledica je slabšanje dostopa do zdravstvenih storitev, pereč problem še leta in leta, ki ga je pandemija še zaostrila.