Upravno sodišče je leta 2018 na primeru izvolitve Marjana Šarca za mandatarja ugodilo zahtevi odgovornega urednika časnika Večer Matije Stepišnika in odločilo, da javnost lahko naknadno vpogleda v glasovnice.
Tajno poslansko glasovanje z nikdar razkrito vsebino volilne skrinjice ne bo nikoli več enako. Upravno sodišče je namreč pritrdilo mnenju informacijske pooblaščenke, da ima javnost pravico vedeti, ali je DZ v resnici zagotavljal tajnost glasovanja. "Torej, ali je bil postopek izveden tako, da je bilo poslancu omogočeno, da izjavi svojo pravo in pristno voljo. Torej, da ni bilo nanj nobenih pritiskov," je dejala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
"Saj veste, kaj bodo zdaj nekateri delali. Iskali bodo križce, kvadratke, trikotnike, rdeče kulije, črne kulije in iz tega potem delali zgodbe o zarotah," je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han. Vse to so namreč tehnike, kako tudi v tajnosti volilne kabine vendarle lahko nadzorujejo in disciplinirajo strankarske glasovalne stroje. Tudi po odločitvi upravnega sodišča pa še vedno ne bo jasno, kako je na tajnem glasovanju glasoval posamezen poslanec ali poslanka.
"To pomeni, da nekdo od novinarjev ali pa upravnega sodišča ne verjame izvoljenim predstavnikom ljudstva. Če je nekaj tajno, je tajno," je prepričan Zmago Jelinčič, predsednik SNS. "In ko je tajno glasovanje končano, se to da 'ad acta'. To pa tudi pomeni, da ko je nekaj 'ad acta' se ne odpira več," je dodal.
Prelesnikova medtem pravi, da ima javnost pravico nadzorovati vsak organ v tej državi. "In ima tudi pravico tudi izvedeti, ali je poslancem garantirano to tajno glasovanje," je pojasnila.
Odločitev je sicer posledica novinarskega vztrajanja kolegov z Večera pri razkritju glasovnic v primeru glasovanja o prejšnjem mandatarju. Ko je Marjan Šarec dobil glas več, kot je bilo napovedano. Svojim poslancem pa je v trenutkih politične negotovosti svetoval, naj fotografirajo svoje glasovnice za lastno evidenco, če bi kdo podvomil o njihovi volji. "Mi nismo še nikoli nič označevali. Je pa res, da če je glasovanje tajno, je včasih poguma več, kot če je javno," je dejal Šarec, predsednik LMŠ.
Kar se je pokazalo tudi v primeru tajnih glasovanj o konstruktivni nezaupnici aktualni vladi, ko je Karl Erjavec prejel dva glasova manj od napovedanih. In pri neuspešnem rušenju Igorja Zorčiča, ko je Janševi koaliciji zmanjkal najmanj en glas. Vsakič pa so se ob tem pojavile tudi špekulacije o označevanju volilnih lističev, da bi se vedelo, kdo je oziroma ni, koga podprl.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.