Vključitev Slovenije v zvezo Nato podpira 39 odstotkov anketirancev, 41 odstotkov jih je proti. Slabih dvajset odstotkov vprašanih ne ve, ali bi se referenduma udeležilo in kako bi sploh glasovali. Najboljša oblika kolektivne obrambe, cenejša skupna varnost, dobri učinki za gospodarstvo in družba zahodnoevropskih držav so, po mnenju anketirancev, glavni razlogi za vključitev Slovenije v Nato. Na drugi strani pa nasprotnike Nata skrbijo visoki stroški, varnost slovenskih vojakov, vojaška neogroženost Slovenije in vpliv ameriških interesov v Natu.
Upada tudi naklonjenost vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Število tistih, ki bi glasovali za vstop je v primerjavi z januarjem nižja za 7 odstotnih točk, število nasprotnikov in neopredeljenih pa se je zvišalo.
V primerjavi s prejšnjim mesecem rahlo narašča podpora vladi, in sicer s februarskih 49,8 odstotka na 50,4 odstotka. Kot je opozoril Vlado Miheljak s Centra za raziskovanje javnega mnenja ima pri podpori vladi veliko vlogo njen predsednik Janez Drnovšek, saj je ob ločenem preverjanju uspešnosti dela vlade in predsednika vlade povprečna ocena slednjega značilno višja od ocene vlade.
Raziskava je merila tudi priljubljenost strank med volivci, pri čemer je marca precej naraslo število neopredeljenih volilcev, in sicer iz februarskih 40 odstotkov na 45,7 odstotka. Tako je upadla podpora vsem strankam, razen ZLSD, ki bi jo marca volilo 6,7 odstotka vprašanih (februarja 5,5 odstotka). Največ vprašanih (24,1 odstotka) bi tudi marca volilo stranko LDS, ki je od januarja do marca izgubila 5 odstotkov potencialnih volilcev, ki pa se ne identificirajo z drugimi strankami, temveč trenutno ostajajo politično neopredeljeni.
Stranko SDS bi marca volilo 7,6 odstotka anketiranih (februarja 8,9 odstotka), NSi 4 odstotke (februarja 4,1 odstotka), SMS 2,8 odstotka (februarja 3,1 odstotka), SLS 2,7 odstotka (februarja 4,4 odstotka), SNS pa 1,5 odstotka vprašanih (februarja 2,9 odstotka).
