Minister za pravosodje Lovro Šturm je pojasnil, da zakonske podlage za razkritje podatkov o tem, kakšna je vrednost premoženja, ki ga je z denacionalizacijo dobila Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, ni. Dodal pa je, da bo cerkev to zagotovo storila sama, saj "nima interesa karkoli skrivati".
Vprašanje je na ponedeljkovem zasedanju Državnega zbora sprožil poslanec SD Miran Potrč, ki je od premierja Janeza Janše želel izvedeti, kolikšen del povrnjenega denacionaliziranega premoženja bo dobila RKC.
Navajal je, da naj bi znašala njegova vrednost več kot 50 milijard tolarjev. Šturm trdi, da je bila Potrčeva trditev zmotna in da se je glede vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, vrnjenih Cerkvi, v javnosti zelo pretiravalo. Sicer pa naj podatkov o tem, koliko je RKC doslej dobila z denacionalizacijo ne bi bilo, obstajali naj bi le za vse verske skupnosti skupaj. Minister dodaja, da so informacije o tem javne in da jih je tudi Cerkev že večkrat objavila.
V skladu z evidencami iz leta 2001 so tako vse verske skupnosti skupno podale zahtevke za denacionalizacijo enega odstotka vseh gozdnih in kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Vrednosti teh zemljišč pa so zelo nizke, kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov.
Minister s sabo zadovoljen
Minister za pravosodje Lovro Šturm svoje delo v minulem letu ocenjuje kot uspešno. Ob tem se je dotaknil tudi vprašanja denacionalizacije. Poudaril je, da so skušali pospešiti postopke denacionalizacije in
poprave krivic. Nerešenih je tako ostalo osem odstotkov
denacionalizacijskih zadev, ki pa so po vsebini največji in najtežji.
Nižje notarske tarife eden od uspehov
Posebej je izpostavil tudi povečanje nadzora nad delom notarjev in razpolovitev tarif za njihove storitve, pohvalil se je tudi s skorajšnjim povečanjem števila notarjev.
Prepričan je, da bo uspešen tudi njegov načrt za zmanjšanje sodnih zaostankov. Kot je pojasnil, je realen rok, v katerem bi morali doseči ambiciozen cilj, 31. december 2010.
Država plačuje previsoko najemnino
Ministrstvo je začelo reševati tudi prostorsko problematiko sodišč, saj so začeli iskati ustrezne in za državo najbolj ugodne nepremičnine, kar naj bi zmanjšalo stroške delovanja sodišč. Država namreč po Šturmovih besedah v večini primerov za prostore sodišč plačuje previsoko najemnino.
