Je ali ni policija prebežnikom omejevala dostop do azila?

Številni iskalci azila so delegaciji Amnesty International Slovenije (AIS) povedali, da je slovenska policija ignorirala njihove izražene namere zaprositi za azil, nekaterim pa so izrecno povedali, da "v Sloveniji azila ni". Misija te nevladne organizacije v BiH je tako potrdila navedbe o prisilnem vračanju in omejevanju dostopa do azila.

Informacije o prisilnem vračanju in omejevanju dostopa do azila je delegacija AIS preverjala med 26. in 28. junijem na raziskovalni misiji v Veliki Kladuši in Bihaću. Po besedah Metke Naglič so govorili s skoraj 70 ljudmi, od katerih jih je 58 prišlo do hrvaško-slovenske meje, 51 jih je tudi želelo zaprositi za azil, a so jih vrnili na Hrvaško.

Pričevanja so potrdila, da so slovenske oblasti omejevale dostop do azila in izvajale prisilna vračanja iskalcev azila brez ustrezne presoje, ali jim bodo v drugih državah kršene človekove pravice, in brez možnosti, da se na vračanje pritožijo, so ugotovili v AIS.

Veliko beguncev in iskalcev azila jim je namreč povedalo, da slovenski policisti niso upoštevali njihove namere, da želijo zaprositi za azil, v nekaterih primerih so jim celo dejali, da "v Sloveniji azila ni", je pojasnila Jerneja Turin iz AIS.

Poleg tega so morali nekateri podpisovati dokumente v slovenščini, ki jih niso razumeli, težave pa so imeli tudi s prevajalci. Nekaterim pa so policisti rekli, da jih bodo odpeljali v azilni center, a so jih namesto tega predali hrvaški policiji. S tem je bila beguncem kršena pravica do dostopa do azila, saj so policisti sami odločali, ali nekdo lahko vloži prošnjo, je še zatrdila Turinova.

Šefic: Nikakor ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za azil

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je zavrnil očitke o prisilnem vračanju tujcev. "Nikakor ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito," je zatrdil. Trenutne ugotovitve pa po njegovih besedah kažejo, da nekatere osebe, ki naj bi jim v Sloveniji omejevali dostop do azila, v Sloveniji sploh niso bile.

Da trditev, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito, ne drži, po njegovih besedah dokazujejo podatki, da je v prvi polovici julija pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo 159 ljudi. Kot je pojasnil, so vsi tujci, ki izrazijo namero, da bodo vložili prošnjo za azil, nastanjeni v azilni dom.

"Resnica pa je, da veliko teh oseb v izjemno kratkem času zapusti azilni dom, pogosto niti ne oddajo prošnje in gredo v nekatere druge države," je zatrdil Šefic. Kot je dodal, so v tem primeru tujci brez urejenega statusa in jih policija, ko jih prestreže, na podlagi veljavnih sporazumov vrne v državo, iz katere so prišli. Teh primerov je v Sloveniji veliko, kar po besedah državnega sekretarja nakazuje tudi na zlorabo instituta mednarodne zaščite.

Sicer pa tako na ministrstvu kot policiji ves čas pozorno spremljajo izvajanje nalog policije na meji in ugotavljajo, če se spoštuje zakonitost in varovanje človekovih pravic, je še dejal državni sekretar. Tako so v zadnjem mesecu in pol dobili nekaj konkretnih namigov o kršenju pravic nekaterim osebam. Po trenutnih ugotovitvah pa po njegovih besedah kaže, da "nekatere osebe, ki se navajajo kot osebe, ki jim ni bil omogočen dostop do mednarodne zaščite, sploh nikoli niso bile v Sloveniji".

Po njegovih besedah se je treba zavedati, da so "ti ljudje, ki jih vodijo sprovajalci, zelo dobro inštruirani". Kot je dejal, ne morejo z gotovostjo trditi, a tudi ne izključiti možnosti, da so nekatere njihove izjave "ustrezno usmerjane". Tako kot organizatorji nelegalnih prehodov beguncem povejo, kje morajo prečkati mejo, jim povedo tudi, kakšno izjavo morajo podati, meni Šefic.

Razlog za izrazito povečanje števila ljudi, ki so bili junija vrnjeni na Hrvaško, pa je po njegovih besedah v tem, da je bilo maja in junija tudi bistveno višje število oseb, ki so prestopile mejo. Poleg tega jih je veliko prekinilo postopke in zapustilo azilni dom. Drugi razlog pa je po njegovih besedah v tem, da je tudi Hrvaška začela polno izvajati bilateralni sporazum o vračanju.

Omenjeni sporazum, za katerega nevladne organizacije zahtevajo, da ga slovenske oblasti odpovedo, pa je po njegovih besedah eden od temeljev za učinkovito izvajanje nalog policije.