V vodstvu ljubljanskega vrtca Miškolin so pojasnili, da je pred dvema tednoma postopoma zbolelo nekaj otrok, dva od teh otrok pa so morali celo hospitalizirati. Žal pa je bila bolezen usodna za 15-mesečno deklico, ki je minuli petek v bolnišnici umrla.
Vzrok za njeno smrt naj bi bil nenaden in neobičajen zaplet pri adenovirozi. Iz kliničnega centra so sporočili, da se je pri 15-mesečni deklici pojavila nenadna oteklina dihal. Šlo naj bi za nenavadno reakcijo, zaradi česar je deklica v bolnišnici umrla. Znakov, ki bi napovedovali tak izid, ni bilo, so pojasnili v kliničnem centru in dodali, da tudi dekličina mati ni prepoznala znakov. Ni bilo lajajočega kašlja, hripavega glasu, ki bi nakazoval vnetje dihal oziroma dihalno stisko.
Specialistka pediatrije in intenzivne medicine Andreja Škofljanec je pojasnila, da je deklica prebolevala okužbo povzročeno z več virusi hkrati, šlo pa je za neobičajen potek bolezni. Dodala je, da je šlo v konkretnem primeru za prizadetost dihalne poti in grla. "Šlo je za tako hudo oteklino sluznice, dihalne poti in grla, da je prišlo do zastoja dihanja in posledično tudi do srčnega zastoja," je pojasnila zdravnica in dodala, da lahko bolezen poteka v različnih segmentih, navadno v obliki prehlada s povišano temperaturo, pri majhnih otrocih tudi z okužbo spodnjih dihal. Včasih bolezen poteka tako, da potrebujejo otroci tudi podporo z umetno ventilacijo.
Deklici je bila pomoč nudena takoj
Otrok je dobil že na licu mesta, torej doma, zdravilo, ki zmanjšuje oteklino. Takoj so ga začeli oživljati ter sproščati dihalne poti in pozneje tudi intenzivno zdraviti, a je žal zaradi posledic zastoja srca prišlo do smrti, pojasnjuje Škofljančeva.
Zdravnik Milan Čižman z infekcijske klinike pa je dejal, da so bili virusi, ki so jih ugotovili pri deklici, povsem običajni zimski virusi, ki večinoma ne potekajo tako hudo. "Tokrat je šlo res za nenavadno reakcijo otroka. Te okužbe se ni dalo napovedovati."
Na vprašanje, ali se lahko zdravnik zmoti in spregleda takšne znake, je odgovoril, da zdravnik gotovo vidi znake, ki zahtevajo hospitalizacijo. Torej, če otrok težko diha, če je hripav in podobno. "Tukaj pa še mati deklice ni opazila nič posebnega v jutranjih urah. Ni bilo nobenih znakov, ki bi napovedoval tak izhod," pravi Čižman.
Ravnateljica je o pojavu bolezni starše obvestila
Ravnateljica vrtca Miškolin Branka Mak je zaradi smrti njihove varovanke pretresena in dogodek močno obžaluje. Za 24ur.com je pojasnila, da naj bi prvi otrok zbolel 29. novembra, o tem, da je hospitaliziran, pa naj bi vrtec izvedel 4. decembra od staršev tega otroka. Takoj so o izbruhu viroze obvestili starše drugih otrok v vrtcu z obvestilom na oglasni deski ter jih pozvali, da naj, če njihov otrok zboli, obvestijo vzgojiteljico svojega otroka, še posebej če gre za bolezni, pri katerih bi lahko prišlo do zapleta. Ravnateljica Makova opozarja, da je šlo v tem primeru za skupino otrok v prvem starostnem obdobju, ki je še posebej ranljiva.
Potreben je dovolj velik vnos tekočin
Strokovnjaki opozarjajo, da morajo starši pri otrocih, ki prebolevajo adenovirozo, za katero sta značilna tudi driska in bruhanje, poskrbeti za čim večji vnos tekočine v otrokov organizem, da ne pride do zelo nevarne dehidracije. Pomembno je tudi spremljati otrokovo dihanje, saj lahko kot zaplet adenoviroze pride do pljučnice in dihalne stiske.
Prav tako velja, da lahko adenoviroza, ki je zelo nalezljiva, traja tudi nekaj tednov, z občasnimi vmesnimi izboljšanji, kar lahko daje napačen vtis, da je vaš otrok že okreval. Zato morajo biti starši pozorni, da otroka ne pošljejo prehitro nazaj v vrtec.
Kaj je to adenoviroza?
Adenovirusi so družina virusov, ki povzročajo predvsem vnetja zgornjih dihal, lahko pa prizadenejo tudi osrednje živčevje, očesne veznice, črevesje in sečila. Do danes so pri ljudeh osamili 49 tipov adenovirusov. Akutna obolenja z drisko povzročata adenovirusa tipa 40 in 41.
Ugotovili so, da povzročajo adenovirusi 4 odstotke diarealnih obolenj pri ambulantno in od 2 do 22 odstotkov pri bolnišnično zdravljenih otrocih. Z adenovirusnimi driskami obolevajo predvsem otroci do dveh let starosti, lahko pa zbolijo tudi starejši otroci in odrasli. Adenovirusi povzročajo tudi bolnišnične epidemije.
Način širjenja mikroorganizma
Adenovirusne driske se prenašajo fekalno-oralno. Glavni vir okužbe je blato obolelih ljudi. Okužene osebe izločajo virus v blatu od 10 do 14 dni; povprečno 2 dneva pred pojavom driske in še 5 dni po prenehanju driske. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami (zlasti pomanjkljivo umivanje rok) se virus zanese v živila, pitno vodo. Človek se okuži z zaužitjem onesnaženih živil in pitne vode, ki so onesnažene z blatom obolelih ljudi, to je posreden prenos. Lahko pa je prenos okužbe neposreden s človeka na človeka, z neposrednim stikom z izločki obolelega.
Potek okužbe
Inkubacija (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) traja pri adenovirusnih driskah 3–10 dni. Vodilna klinična znaka sta vodena driska in bruhanje. Včasih imajo oboleli nekoliko zvišano telesno temperaturo in prehladne znake. Če pride do dehidracije (izsušitve), je praviloma blaga. Bolezen praviloma nima hujših posledic za zdravje, žal pa lahko pride tudi do zapletov.
