Je grški delavec kriv za krizo?

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so spregovorili o grški krizi in pomoči Slovenije. Torej, komu bomo finančno pomagali? Ali so to grški delavci ali finančne inštitucije? “Pomoč bodo dobile tiste inštitucije, ki so krizo povzročile,” opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič.

V Grčiji gre za neodgovorno, nemoralno in špekulativno ravnanje tistih, ki so upravljali državo, dodaja. Evropski uniji so posredovali lažne podatke o razmerah v državi. Semolič je opozoril tudi na banko Goldman Sachs, ki je svetovala Grčiji, znano pa je, da je ta banka osumljena številnih špekulacij, ameriški senat pa ji je očital številne nepravilnosti. Prav omenjena banka je prispevala k poglobitvi krize, je poudaril Semolič in dejal, da nasprotujejo finančni pomoči Grčiji. “Tu ne gre za pomoč grškim delavcem, temveč tistim, ki so to krizo povzročili. Strukturne reforme pa so naperjene zoper delavce in ljudi, ki te krize zagotovo niso povzročili,” je razložil in dodal, da bo to nagrada za tiste, ki so krizo povzročili.

Ustvarjanje konflikta med slovenskimi in grškimi delavci

Nekateri želijo prikazati, da bodo slovenski delavci pomagali grškim. Omenil je tudi po njegovem mnenju sporno izjavo predsednika vlade Boruta Pahorja, ko je dejal, da od slovenskega delavca ne more pričakovati, da bo plačeval grškemu, če ta dela manj. “Pahor napeljuje, da je kriza nastala zaradi slabega dela grškega delavstva. To ni res, zavajanje pa povzroča konflikt med slovenskimi in grškimi delavci,” poudarja Semolič.

Vzeti tistim, ki so največje žrtve krize

Dejal je še, da slovenski politiki in neoliberalni ekonomisti ignorirajo vzroke krize. Gre namreč za požrešnost kapitala, ki si želi čim prej priti do kapitala, ne zanima pa ga, kako bo to vplivalo na navadne ljudi, pravi sindikalist. Zdaj naj bi bili slovenski delavci in sindikati deležni groženj, da če ne bodo izpeljali reform, bo šla Slovenija po poti Grčije. “To ne drži. Težava je v tem, da izhod iz krize vidijo v zniževanju delavskih in socialnih pravic, zniževanju odpravnin /.../ znižujejo tistim, ki so že zdaj največje žrtve krize,” pravi. 

Kaj predlagajo sindikalisti?

Semolič je zato predlagal dva instrumenta na ravni Evropske unije, ki bi lahko pomagala v nastalih razmerah. Prvi instrument je skupna evropska obveznica, ki bi omejila vlogo in moč špekulantov na finančnih trgih. Drugi pa je davek na finančne transakcije oz. tako imenovani Robin Hood davek. Gre za davek v višini 0,05 odstotka, ki bi se plačeval na vsako finančno transakcijo. Sprejeli sta ga že Francija in Belgija, toda Semolič meni, da bi ga morale upoštevati vse države EU. Semolič pravi, da je minister za finance Franc Križanič naklonjen omenjenemu davku, njegova kritika pa leti na EU, ki ni v stanju, da bi lahko izpeljala to idejo v vseh evropskih državah. 

Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je opozoril, da bomo z našim denarjem reševali evropski, še posebej nemški kapital.

Potočnik: Lahkotno govorjenje pri reševanju Grčije neodgovorno

Stanje v Evropi in območju evra je danes komentiral tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik. "Stanje je zelo resno. Presenečen sem, s kakšno lahkoto so nekateri ob predlogih za reševanje Grčije pripravljeni pozabiti na stvari, ki smo jih v Evropi gradili več kot 50 let," je poudaril in dodal, da je "lahkotno govorjenje o tem neodgovorno".

"Ko si član neke skupine, imaš pri tem koristi in tudi dolžnosti. Vsak mora na to in na težave v območju evra gledati z neko odgovornostjo," je dejal. Po njegovem mnenju ne smemo pozabiti na stvari, ki Evropo "držijo skupaj in ki so jo za vedno spremenile". Pri tem pa je izpostavil, da območje evra potrebuje resne premike pri načinu "organizacije medsebojnega življenja". "Potrebujemo premike na področju večje koordinacije ekonomskih politik (makroekonomskih, fiskalnih, strukturnih) na evropski ravni. Ker imamo isto valuto, moramo imeti isto usmeritev oz. kompas," je ponazoril. Grške težave nas po njegovih besedah silijo k razmisleku, kaj je vzdržno in "kakšni sistemi so potrebni, da stvar ostane stabilna". Težave bo po njegovem treba reševati sistematično in dolgoročno.