Če so kopalne vode po oceni Evropske agencije o kakovosti kopalnih voda v Evropi za leto 2025 glede na države najboljšo kakovost dosegle v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Grčiji, pa so sicer glede na obliko vodnega telesa najboljše ocene dosegale obalne kopalne vode.
Kar 88 odstotkov obalnih kopalnih voda je bilo namreč lani ocenjenih kot odličnih, medtem ko je to oceno dobilo le 78 odstotkov celinskih kopalnih voda. Največjo težavo pri tem predstavljajo predvsem reke, kakovost katerih je v zadnjem letu nekoliko upadla.
Če gledamo na ravni celotne Evropske unije, le 46,5 odstotka vseh rek, ki so bile vključene v proces preverjanja kakovosti, dosega raven odličnosti, še slabih 30 odstotkov pa jih dosega dobro raven. Oceno "zadovoljivo" je medtem doseglo sedem odstotkov rečnih kopalnih voda, 10 odstotkov pa so ocenili kot slabo.
A ne v Sloveniji. Analiza namreč kaže, da pri nas nimamo rečnih kopalnih voda, ki bi bile ocenjene zgolj kot "zadovoljive" ali "slabe". 40 odstotkov jih je doseglo raven odličnosti, še 45 odstotkov pa raven "dobro". Tri reke niso klasificirane.
Odlična kakovost na 16 celinskih kopalnih vodah
Podobno kakovost kopalnih voda spremljajo tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Lani so ta kazatelj varnega kopanja ugotavljali na 49 "kopalnih vodah", od tega 21 na vodnih telesih morja in 28 na vodnih telesih celinskih voda. Na celinskih vodah so kopalne vode določene na reki Krki, Kolpi, Soči, Idrijci in Nadiži, na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter na Šobčevem bajerju.
Kot ugotavljajo, so vse kopalne vode na morju v Sloveniji odlične kakovosti, prav takšen standard pa dosegajo tudi kopalne vode na Blejskem, Bohinjskem jezeru, Šobčevem bajerju in na nekaterih mestih na Soči, Kolpi in Krki. Le redke kopalne vode medtem dosegajo raven "dobro".
16 celinskih kopalnih voda v Sloveniji je torej odličnih (57,1 odstotka), dobrih je devet (32,1 odstotka), nobena kopalna voda ni zadostna ali slaba.
"Tri na novo ocenjene kopalne vode, ki so bile v monitoring vključene prvič, pa so neocenjene," so dodali na Arsu. Poudarjajo, da se Slovenija po kakovosti kopalnih voda med boljše uvršča že vrsto let, prav zato, ker slabih kopalnih voda pri nas ne beležimo, tudi v preteklosti pa je bil ta delež zelo majhen.
Kot so še sporočili letos, so izvedene molekularne biološke analize na prisotnost virusnih in bakterijskih patogenov ter analize označevalcev odpornosti proti antibiotikom pokazale, da so naše kopalne vode s patogeni le zmerno obremenjene. Pojav črevesnih virusov je tako znatno nižji, kot to navajajo evropske raziskave. "Geni za odpornost proti antibiotikom se po podatkih iz literature pogosto pojavljajo v večini rekreacijskih vod, kar velja tudi za naše kopalne vode na rekah," so dodali.
Nadiža med najčistejšimi in najtoplejšimi
"Reka Nadiža velja za eno najčistejših in obenem najtoplejših alpskih rek in je v poletnih mesecih v zgornjem toku priljubljeno kopališče kopalcev in izletnikov. Priljubljenost te reke z leti vse bolj narašča, kopalci so številnejši kot nekoč, kar se odraža tudi na slabši kakovosti vode zadnja leta na vseh merilnih mestih," dodajajo v poročilu.
Da bi zajezili pritisk in vpliv obiskovalcev na tamkajšnje okolje, je občina Kobarid uvedla poletni pravilnik, ki omejuje parkirna mesta vzdolž kopalne vode in posledično število kopalcev, prav tako pa prepoveduje tudi kopanje psov. S temi ukrepi so lahko ohranili stanje Nadiže v letu 2025 enako kot predhodno leto.
Ena od točk, ki je v zadnjih letih močno izboljšala kakovost svojih kopalnih voda, pa je na primer Kolpa Primostek, kjer kakovost vode spremljajo vse od leta 2009. Zaradi množičnega obiska turistov v zaledju kopalne vode zaradi zaprtja mej ob pandemiji je bilo zaznati večjo spremenljivost v njeni kakovosti. Tudi z uporabo sodobnih molekularnih analiz so ugotovili, da glavnino fekalnega onesnaženja prispeva človek.
Zaradi nedoseganja standarda kakovosti kopalne vode so pristojni tam uvedli vrsto ukrepov, med katerimi so bili vzpostavitev komunalne infrastrukture v aglomeraciji Primostek, dokončanje komunalne opremljenosti aglomeracije Podzemelj-Zemelj, nadzor nad odvajanjem in čiščenjem odpadnih komunalnih voda v razpršeni poselitvi, preveritev morebitnih nelegalnih izpustov odpadnih voda in nelegalnih priključkov na komunalno infrastrukturo na prispevnem in vplivnem območju kopalne vode.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.