Predsedstvo 105-članske konvencije sicer tudi v novem kompromisnem predlogu ni odstopilo od predloga uvedbe položaja predsednika Evropskega sveta, neke vrste predsednika Unije. Tako bi nadomestili veljavni sistem krožečega predsedovanja po katerem Uniji po pol leta predseduje vsaka od članic.
Vendar bi po novem kompromisnem predlogu imel predsednik jasno zarisane pristojnosti in ne bi smel posegati v delo predsednika Evropske komisije ter bodočega zunanjega ministra. Predsednik bi imel dve in pol letni mandat z možnostjo enkratnega podaljšanja.
V evropski komisiji bi tudi v prihodnje ohranili načelo, da ima vsaka država svojega komisarja, kot so zahtevale male in srednje velike države, vendar jih bi le 15 imelo glasovalno pravico in sicer na podlagi rotacije med državami članicami na vsakih pet let. Ta odločba bi v veljavo stopila po letu 2009.
Evropski parlament naj bi tudi v prihodnje imel 732 članov in ne 700, kot je prvotno predlagalo predsedstvo konvencije. Po letu 2009 bo predlog morala podpreti večina držav članic, ki bodo predstavljale 60 odstotkov prebivalstva Unije.
Kompromisni predlog, ki ga je predstavilo predsedstvo konvencije, je osnova za končno soglasje, meni predsednik konvencije Valery Giscard d`Estaing, hkrati pa poudarja, da kompromis še ni sprejet, saj naj bi imeli predvsem Velika Britanija in Španija precej pomislekov.
V predsedstvu konvencije kot predstavnik bodočih članic Unije sodeluje slovenski poslanec Lojze Peterle.
Ocenili ste, da gre kompromis, ki ga je predstavilo predsedstvo, v pravo smer, vendar predlogu še vedno nasprotujeta Velika Britanija in Španija. Kakšni so njuni pomisleki in kaj se bo zgodilo, če bo katera od teh dveh držav predlog zavrnila?
Španija ima predvsem težave s spreminjanjem pogodbe iz Nice, vendar če bo končni paket sprejemljiv, računam, da bo prišlo do premikov v njihovih stališčih. Velika Britanija pa je zelo občutljiva na vprašanje odločanja s kvalificirano večino, pa tudi pri zunanji politiki želijo ohraniti pravico do veta, kar pa večina drugih držav seveda odklanja.
Ali lahko pogajanja propadejo?
Če sodim po tem, kar smo uspeli konec meseca predstaviti konvenciji menim, da do tega ne bo prišlo. Pomembno je, da sedaj proces verodostojno zaključimo in da bo to, kar je bilo dogovorjeno ustno, na koncu tudi zapisano na papirjih.
Kakšne pa so spremembe, predstavljene v novem predlogu, ki pomenijo kompromis bližje zahtevam malih in srednje velikih držav?
Sedaj je veliko bolj jasno upoštevano načelo enakopravnosti držav članic, tudi pri delovanju Evropskega sveta. Razen za predsednika svet, ki bo imel zelo omejene pristojnosti in zunanjega ministra bo še vedno v veljavi pravilo rotacije, ki pa se ne bo dogajalo na pol, ampak na eno leto. Tudi odločitev, da bo še vedno imela vsaka država svojega komisarja, od teh pa jih bo imelo 15 volilno pravico, je približanje zahtevam majhnih in srednjih držav.
Koliko so v tem kompromisnem predlogu upoštevani slovenski interesi?
Menim, da smo večino svojih strateških interesov in pozicij uveljavili.
Ste član predsedstva konvencije in hkrati predstavnik male bodoče članice, ki nasprotuje nekaterim predlogom predsedstva. Kako usklajujete delo?
Vsak, ki je v predsedstvu, je včasih v sporu sam s sabo. Na koncu bo namreč potrebno sprejeti kompromis in pri kompromisih so na koncu vsi nezadovoljni, vendar toliko zadovoljni, da jih na koncu sprejmejo. Tukaj je bilo igralcev in interesov zelo veliko, včasih tudi kak predsodek ali bojazen, sedaj pa se zadeva izteka v uspešen finale in mislim, da bomo dobili dostojno ustavno pogodbo.
