"Kar se pa tiče primera Karigador, tudi jaz nisem mogel verjeti, ko sem včeraj dobil v roke papir iz oktobra, v katerem piše, da je komisija ugotovila, da nisem kršil integritete v primeru Karigador. To je zaključen sklep komisije, da bo o tem obvestila javnost, in do tega poročila sem lahko prišel šele na podlagi sodnega zahtevka svojega odvetnika, ker so ga pred tem skrivali."
To so besede premiera Roberta Goloba, ki so odjeknile ne samo v politiki in so še enkrat več pod vprašaj postavile verodostojnost delovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ta je pod drobnogled vzela tudi Golobovo neizločitev pri imenovanju njegovega strankarskega prijatelja Tomaža Subotiča za člana sveta Splošne bolnišnice (SB) Celje in Psihiatrične bolnišnice Ljubljana, čeprav je Golob dopustoval pri Subotiču v Karigadorju.
Tako kot pri zadevi Bobnar gre tudi pri zadevi Karigador za velike politične vložke – ne samo pred volitvami, ampak tudi po njih. Nekateri predsedniki strank namreč postavljajo pod vprašaj sodelovanje z Golobom zaradi ugotovitev KPK, da je kršil integriteto v zadevi Bobnar, odločanje KPK v zadevi Karigador pred volitvami – če bi bila obremenjujoča za Goloba – pa bi ta pritisk samo še stopnjevalo.
Ali drži to kar je dejal predsednik vlade glede ugotovitev in delovanja protikorupcijske komisije v primeru Karigador? In kako smo sploh prišli do sedanjega stanja?
Po tem ko smo v naši medijski hiši lanskega aprila razkrili, da je predsednik vlade Robert Golob dopustoval v obmorski hiši poslovneža Tomaža Subotiča ob hrvaški obali in po dejstvu, da je vlada Subotiča imenovala v sveta dveh bolnišnic, je Komisija za preprečevanje kurupcije nato konec lanskega maja po končanem predhodnem preizkusu zoper premierja uvedla preiskavo glede nasprotja interesov.
Golob je namreč v Karigadorju, neuradno brez Subotiča, leta 2023 dopustoval trikrat – v maju, juniju in juliju.
Le nekaj dni po drugem dopustu v hrvaški Istri in po sestanku v premierjevem kabinetu pa je vlada Subotiča imenovala v svet Psihiatrične klinike Ljubljana. Imenovan naj bi bil na predlog zdravstvenega ministrstva, a ja takratnji minister Danijel Bešič Loredan le nekaj minut po imenovanju na vprašanje, ali je sam izbral nadzornike, odgovoril: "To je na predlog vlade."
Še pred dopustovanjem v Karigadorju je vlada septembra 2022 Subotiča imenovala tudi v svet SB Celje. Z Golobom naj bi se sicer spoznala tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2022, v tem času naj bi se vsaj dvakrat sestala, Subotič pa se je nekaj dni pred volitvami tudi včlanil v stranko Gibanje Svoboda.
Vlada je Subotiča nato iz sveta Psihiatrične klinike odpoklicala marca lani, po medijskih razkritjih pa je Subotič nato aprila 2025 odstopil s funkcije predsednika in člana SB Celje.
Pol leta kasneje, lanskega oktobra, medtem ko se preiskava zoper predsednika vlade glede nasprotja interesov še ni zaključila, pa je predsednik KPK Robert Šumi na premierja naslovil odprto pismo. "Dogodki preteklih dni, tednov in mesecev so dosegli točko, ko je nujno, da vas nagovorim z javnim pismom. Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev iz vašega kroga so žal postali stalnica. Metode niso nove – zaznavamo jih že dlje časa – vendar se v zadnjem času stopnjujejo prek meje dopustnega," je zapisal.
Kot predstojnik institucije, ustanovljene z namenom krepitve integritete in transparentnosti, preprečevanja korupcije in nasprotja interesov ter s tem utrjevanja pravne države, je opozoril, da so ti napadi tokrat šli predaleč.
Slabe štiri mesece za pismom, pa je Šumiju ta teden 'odgovoril' premierjev odvetnik Stojan Zdolšek – podal je zahtevo za izločitev predsednika KPK iz zadeve Korigador. V zahtevi je zapisal, da bi moral Šumi "delovati nepristransko in se izogibati vsakršnih ravnanj, ki bi bodisi pri obravnavani osebi bodisi v širši javnosti lahko vzbudila dvom v njegovo nepristranskost". "To med drugim pomeni, da bi moral obravnavni osebi – Robertu Golobu – in njenemu pooblaščencu ne le dopustiti uresničevanje vseh procesnih pravic, temveč bi moral sprejeti tudi njuno javno izražanje kritičnih stališč do dela Komisije," je še navedel.
To je bila tako že šesta zahteva za izločitev člana senata ali uslužbenca v tej zadevi, pred kratkim je bil namreč iz postopka izločen namestnik Aleš Kocjan.
Predsednik vlade pa je nato včeraj v oddaji Studio ob 17.00 Prvega programa Radia Slovenija presenetil še z naslednjo izjavo, da je KPK že oktobra ugotovila, da v primeru Karigador ni kršil integritete, ter da je do poročila lahko prišel šele na podlagi odvetnikovega zahtevka. "Nisem mogel verjeti. Včeraj sem ga dobil. To poročilo smo medijem posredovali in iz tega poročila si boste sami lahko ustvarili sliko," je še dodal.
V oddaji 24UR ZVEČER so gostili namestnico predsednika KPK Tino Divjak. V ugotovitvah KPK v zadevi Karigador piše, da "preiskava ni ugotovila utemljenega suma kršitev določil zakona o integriteti in preprečavnju korpucije zato se postopek v zadevi ustavi". Zakaj komisija o tem ni obvestila medijev? So, kot jim to očita predsednik vlade, to skrivali pred njim?
"V tej zadevi je komisija prejela večje število prijav z različnimi kršitvami. Kadar je tako, odpremo zadevo s celotnim 'bazenom' kršitev. In potem v predhodnem preizkusu, ki še ni preiskava, zbiramo informacije, dokumente, preverimo očitek za očitkom. Če glede določenega očitka ugotovimo utemeljen sum, da se je kršitev res zgodila, uvedemo preiskavo," razlaga Divjakova. Tudi v primeru Karigador, kjer je bila preiskava uvedena zaradi ugotavljanja nasprotja interesov. "V vseh drugih kršitvah – bile so zelo široke, vključevale so SB Celje, Subotiča, najemanje odvetniških storitev, zaposlovanje – je predhodni preizkus tekel naprej. In če bi se glede teh očitkov pokazal še kje utemeljen sum, bi tudi glede tega uvedli preiskavo. Ker pa se ni, oziroma so se pokazali sumi kršitev iz pristojnosti drugih organov, smo celotno zadevo zaprli in posamezne kršitve odstopili – Policiji, inšpektoratoma za javni sektor in delo, računskemu sodišču ... Medtem ko pa Karigador teče v preiskavi naprej," pojasnjuje.
Golobove navedbe, da so te ugotovitve skrivali, pa Divakova zavrača. "Premierjev odvetnik je konec avgusta vložil zahtevo za vpogled v dokumentacijo. Mi smo o tem odločili v začetku septembra, kjer predhodni preizkus glede teh vseh drugih kršitev še ni bil končan. Zato smo vpogled v dokumente v tej zadevi zavrnili, kajti zakon jasno pravi, da dokler teče predhodni preizkus, noben ne more vpogledati v dokumente. Hkrati pa te ugotovitve takrat – v začetku septembra – sploh še niso obstajale. Tega dokumenta nismo mogli dati, ker ga nismo imeli. Sprejeli smo ga šele v začetku oktobra," razlaga. So pa mu, kot pravi, ob zakritju osebnih podatkov, predložili vse dokumente, ki so se nanašali nanj. "Odvetnik je nato na naš sklep vložil tožbo – oporekal je zakritju podatkov in podobno. Sodišče je nato odločilo, da določenih zadev nismo dovolj dobro obrazložili; ni reklo, da moramo dokumente dati, ampak da naj ponovno pretehtamo svojo odločitev. O tem smo ponovno odločali januarja in seveda takrat je bilo stanje drugačno – takrat je ta dokument dejansko že obstajal. In smo mu ga vročili. Skratka: standardni postopek, tako kot vedno."
Celoten pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.