Na notranjem ministrstvu so potrdili, da se je premier Janez Janša s pismom nedavno obrnil na svoje kolege v državah članicah in znova predstavil, kakšne so prednosti Slovenije za sedež agencije. Kandidaturi se doslej ni odrekla še nobena od preostalih štirih kandidatk - Poljska, Madžarska, Malta in Estonija. V slovenski vladi sicer niso najbolj optimistični glede možnosti, da bi Slovenija pridobila sedež agencije, ki bo začela delovati z letošnjim 1. majem.
Priložnost, da bi si Slovenija izborila sedež agencije unije za upravljanje zunanjih meja, je verjetno že zamujena, je konec januarja ocenil slovenski notranji minister Dragutin Mate, ki je v Luksemburgu ob robu neformalnega zasedanja notranjih in pravosodnih ministrov Evropske unije (EU) imel več dvostranskih pogovorov s kolegi.
Sedež agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah bo vsekakor pripadel eni od novih držav članic. Odločitev naj bi Svet EU za notranje zadeve in pravosodje predvidoma sprejel na marčnem zasedanju. Če pravočasne odločitve ne bo, pa bo agencija začasno delovala kar v Bruslju. Največ podpore naj bi imeli Madžarska in Poljska, druge kandidature, ob Sloveniji gre še za Estonijo in Malto, pa so odrinjene na rob. Po dostopnih podatkih naj bi imela Madžarska podporo devetih drugih članic, Poljska pa podporo sedmih, medtem ko so štiri članice še neopredeljene.
Kakšne bi bile prednosti, če bi agencija delovala v Sloveniji?
Slovenija predvsem poudarja, da ima država najdaljšo zunanjo mejo glede na število prebivalcev, da meji na največje politično žarišče ter da ima po znanju, informacijski infrastrukturi in logistiki med kandidatkami za agencijo največjo prednost. Agencijo bo vodil generalni direktor, na januarski razpis naj bi se prijavilo 21 kandidatov, vendar med njimi ni nobenega iz Slovenije. Krajši seznam najustreznejših kandidatov naj bi bil pripravljen kmalu, so sporočili z notranjega ministrstva in dodali, da je izbira direktorja prav tako zelo pomembna, saj se bodo šele z imenovanim direktorjem dogovarjali o konkretnih operativnih zadevah.
Direktor agencije bo namreč to evropsko telo predstavljal navzven, pripravljal bo predloge in uresničeval strateške cilje agencije, med drugim bo pristojen za pripravo in izvajanje proračuna agencije, pripravljal bo letni program dela in letna poročila o dejavnostih, skrbel za sodelovanje agencije z Evropsko komisijo ter Svetom EU ter za stike z Evropskim parlamentom, razvijal bo sodelovanje med agencijo in pristojnimi telesi v državah članicah ter skrbel za sodelovanje agencije s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanji meji EU bo skrbela za koordinacijo mejnega nadzora, zagotavljanje tehnične pomoči, pomoč pri usposabljanju mejnih policistov, izdelavo analiz o tveganju ter pomoč in sodelovanje s tretjimi državami. Odločitev o stalnem sedežu naj bi povezava sicer sprejela že do konca lanskega leta, vendar pa članicam soglasja ni uspelo doseči.
