Ko topla malica postane nedosegljiva, se poraja resno vprašanje: ali malica še sodi med osnovne delavske pravice ali smo jo spremenili v vsakodnevni kompromis med zdravjem in preživetjem? Je čas za spremembo?
Vsakodnevnega naročanja dostavljene hrane si marsikdo ne more privoščiti, zato se večina zaposlenih odloča za sendviče ali pa si v službi pogrejejo obrok, pripravljen doma.
Cena kruha se je v štirih letih zvišala za približno en evro na kilogram, kar pomeni več kot 40-odstotno podražitev. Zaradi občutnega dviga stroškov osnovnih življenjskih potrebščin je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ministrstvo za finance večkrat pozvala k spremembi obstoječe uredbe.
"Nekako smo pričakovali in želja nam je, da bi ta zgornji neobdavčeni znesek bil višji kot je danes, kajti težko si predstavljamo, da lahko danes za sedem evrov dobiš neko dostojno malico v trgovini. Imamo pa seveda tudi delodajalce in kolektivne pogodbe, kjer so ti zneski nižji," je dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko.
Najvišje neobdavčeno nadomestilo za prehrano trenutno znaša nekaj manj kot osem evrov na dan, a do tega zneska niso upravičeni vsi zaposleni. Javni uslužbenci denimo prejemajo približno sedem evrov dnevno, medtem ko je v gostinstvu najnižji znesek za prehrano le 5,6 evra na dan. "Če bi želel vedno zunaj jesti, ne bi prišel finančno dobro skozi," poudarja naključna mimoidoča.
Nadomestilo za prehrano je obveznost delodajalca in izvedeno iz zakona o delovnih razmerij, višine pa se določajo na ravni podjetij oziroma kolektivnih pogodb.
"Naše stališče je, da je pravilno, da se na ravni kolektivnih pogodb bodisi dejavnosti bodisi podjetja dogovorijo o znesku, ki jim v tistem trenutku tudi najbolj ustreza. Moramo se zavedati, da to ni edini prejemek ali nadomestilo, ki ga je delodajalec dolžan izplačevati in v paleti vseh teh, ko se dogovarjajo s sindikatom, predstavniki sindikatov in predstavnikom delavcev, uravnotežiti na neki ravni ta znesek," je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar.
"Tudi tam, kjer je danes višina povračila malice nižja kot je zgornja meja neobdavčenega zneska bi bilo prav, da delodajalci torej to višino dvignejo. Torej zlasti tam, kjer ni mogoče organizirati tople malice, je prav, da se to povpračilo dvigne," je še pojasnil Zorko.
V Združenju delodajalcev ob tem opozarjajo, da gre za dve ločeni vprašanji - eno je davčna uredba, ki določa najvišji znesek neobdavčenega nadomestila za prehrano, drugo pa dejanski dogovori in izplačila na ravni posameznih podjetij.
"Seveda so določena podjetja, ki gredo na maksimum, mogoče še kakšno čez, ampak v tem primeru ta razlika zapade pod plačilo prispevkov, kar za delodajalca ni motivirajoče. Če bi država razmislila o dvigu najnižjega neobdavčenega zneska, temu ne bi nasprotovali, če bi bili to seveda razonski dvigi. Če namreč zdaj govorimo o dvigu z osmih evrov na 10, je to 25-odstotni dvig, kar pa je verjetno kar preveč," je dodal Smrekar.
Delodajalci lahko zaposlenim izplačajo višje zneske za prehrano, kot je neobdavčena meja, vendar se presežek obdavči kot del plače, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Vlada lahko mejo spremeni, a mora upoštevati delovnopravne pravice in se pred tem posvetovati s socialnimi partnerji.
Zajtrk v službi? Zakaj ne
Podjetje Micro + Polo je delovno mesto, kjer delavci ne le malicajo skupaj, ampak tudi zajtrkujejo, in to vse od jogurtov, pa do umešanih jajčk in sadja. "Polovica zajtrka je narejenega - na primer, umešana jajca, ali hrenovke, jetrni sir -, če pa želiš omleto, imaš v zajtrkovalnici ponev in sesekljane gobice, čebulo, pa si narediš omleto po svojem okusu," je dejal direktor podjetja Micro + Polo Marko Podgornik Verdev.
Nato sledi nekaj ur učinkovitega dela, med 11. in 13. uro pa čas za topel obrok: "Juha, glavna jed, solata. Običajno so vedno tudi trije različni meniji, tako da ugodimo tako vegeterjancem kot tistim, ki si želijo nek bolj lahek obrok," je jedilnik razložil Verdev.
Hrano pripravijo kuhar, zaposlen v podjetju in dve pomočnici, za uvedbo tovrstnega sistema pa so se v Mikro + Polo odločili, ne zgolj zato, da bi bili privlačnejši delodajalec, ampak tudi zaradi večje storilnosti zaposlenih: "Prazna vreča ne stoji pokonci, prav tako pa se mi zdi, da je treba zaposlenim nuditi odlične delovne pogoje, v kar spada tudi prehrana."
Človek namreč v 40 letih delovne dobe na delovnem mestu preživi kar četrtino svojega časa, navaja poročilo Nacionalnega inštituta javnega zdravja, poleg večje učinkovitosti pa pravilno prehranjevalne zmanjšuje tudi možnost nastanka nesreč pri delu.
Kako pa lahko za pravilno prehrano poskrbijo posamezniki, ki obrokov na delovnem mestu nimajo zagotovoljenih? "Vsekakor je zelo pomembno, da so obroki uravnoteženi. Če se le da, ti vsebujejo 50 odstotkov zelenjave, 25 odstotkov hidratov in 25 odstotkov beljakovin," je povedala svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje Mojca Cepuš.
Najbolje je, če zaposleni svoje obroke pripravijo doma, "saj takrat točno vemo katere sestavine so notri". "Če pa se prehranjujemo po raznih gostinskih obratih, tega ne vemo in je posledično ta hrana prepogosto prevelika in vsebuje preveč maščob, preveč soli," je pojasnila.
Pomembna pa je tudi družbena odgovornost, menijo v Mikro + Polo, kjer skrbijo, da je ostankov hrane čim manj. Glavne jedi zato naročajo en teden vnaprej:"Tako da ne kuhamo preveč obrokov, še vedno pa tisto, kar ostane, podarimo mariborskemu društvu upornik. Nič hrane ne gre v smeti."
Pravilno prehranjevanje sicer ni zaželeno le zaradi večje storilnosti v službi, še dodaja Cepuševa, pač pa nas ščiti tudi pred različnimi boleznimi, denimo diabetesom in povišanim krvnim pritiskom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.