MOL: Ne gre za nikakršno pomoč

Ministrstvo za finance je od Evropske komisije prejelo vprašanje glede domnevne pomoči podjetju Vegrad. Od Slovenije namreč komisija zahteva pojasnila o nakupu stanovanj v Celovških dvorih. Mestna občina Ljubljana (MOL), Javni stanovanjski sklad MOL in Stanovanjski sklad RS so v Celovških dvorih namreč kupili 419 stanovanj. Evropska komisija pa zdaj od finančnega ministrstva zahteva pojasnila, ali je šlo pri nakupu stanovanj za državno pomoč gospodarstvu. ''Prošnjo za pojasnila smo poslali na MOL, rok za odgovor Evropski komisiji pa je 20 delovnih dni,'' so za 24ur.com povedali na finančnem ministrstvu, prijavo pa so na ministrstvu prejeli 11. maja letos.

MOL je prošnjo ministrstva za pojasnila nato prejela 13. maja, odgovore pa je ministrstvu že posredovala. Na MOL pravijo, da pri vsem skupaj ni šlo za nikakršno državno pomoč, temveč za zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj. In to je tudi izvirna naloga lokalne skupnosti, razlagajo na MOL, ki je skladna z zakonom o lokalni samoupravi, z nakupom stanovanj. "Nakup stanovanj, katerih cena je 58 odstotkov oziroma 76 odstotkov tržne cene v obdobju nakupa, prav gotovo ne more biti državna pomoč," zatrjujejo na ljubljanski občini.

MOL bi sicer odgovore ministrstvu lahko poslala šele 2. junija, a se je odločila, da odgovore pošlje kar isti dan, ko je tudi prejela prošnjo za pojasnila. "Razlog za takojšen odziv je v dejstvu, da je občina o istem vprašanju že odgovarjala komisiji za preprečevanje korupcije in posebni preiskovalni komisiji DZ," so pojasnili na MOL.

Preiskava Evropske komisije se je sicer začela na podlagi anonimne prijave, pri čemer pa, tako na ministrstvu, Evropska komisija prijavitelja ni razkrila.

Na prijavo so se odzvali tudi v Vegradu, kjer so prijavo označili za brezpredmetno, "saj je bil poslovni odnos med partnerji vseskozi transparenten ter v skladu z vsemi zakonskimi določbami".

In kaj zdaj?

Evropska komisija bo zdaj preučila primer in ''ugotavljala, ali dodeljena sredstva podjetju Vegrad predstavljajo državno pomoč. Če bo ugotovila, da dodeljena sredstva predstavljajo državno pomoč, bo ugotavljala skladnost dodeljenih sredstev s pravili o državnih pomočeh," pravijo na ministrstvu za finance. Če Evropska komisija ugotovi, da so bila dodeljena sredstva v skladu s pravili o državnih pomočeh, sredstev ne bo treba vrniti. V nasprotnem primeru, torej če Evropska komisija ugotovi, da dodeljena sredstva niso bila v skladu s pravili o državnih pomočeh, pa bo sredstva treba vrniti z obrestmi vred, in to od dneva dodelitve teh sredstev. ''Tak postopek traja približno dve leti,'' so še sporočili s finančnega ministrstva.

Tudi na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji so potrdili, da poteka preiskava domnevne državne pomoči Vegradu. Ker je preiskava v teku, Evropska komisija v tem trenutku več informacij ne more posredovati.

Evropska komisija je sicer finančno ministrstvo zaprosila za podatke o nakupu 119 stanovanj v Celovških dvorih, ki jih je Mestna občina Ljubljana (MOL) konec leta 2008 kupila od Vegrada, poroča Žurnal24. Gre za 18,9 milijona evrov vreden posel, za katerega v komisiji sumijo, da gre za nedovoljeno pomoč podjetjem, dodajajo spletne Finance.

Objavljamo popravek članka z naslovom 'Celovški dvori: Brez dokumentacije ni vselitve', v katerem smo objavili napačne informacije

V članku z naslovom 'Celovški dvori: Brez dokumentacije ni vselitve', objavljenem na spletni strani 24ur.com, dne 10. 05. 2010, smo zapisali napačne informacije. Popravljeno novico objavljamo še enkrat.

Kupcem stanovanj v Celovških dvorih grozi, da se ne bodo mogli vseliti v stanovanja, ki so jih kupili od Vegrada. Izvajalci namreč grozijo, da ne bodo izročili dokumentacije, dokler ne bodo dobili plačila za svoje delo.

Med tistimi, ki se v Celovške dvore zaradi vztrajanja izvajalcev, ki želijo plačilo za svoje delo, ne bodo mogli vseliti, so tudi tisti, ki bi stanovanja dobili preko sklada. Med kupci 419 stanovanj je tudi Javni stanovanjski sklad MOL, Stanovanjski sklad RS in Mestna občina Ljubljana. In če izvajalci ne izročijo dokumentacije, Vegrad ne more dobiti uporabnega dovoljenja, najemniki pa se v stanovanja ne bodo mogli vseliti.

Eden izmed nezadovoljnih izvajalcev, ki še vedno čaka na denar, je Mirko Požar. Ta je v stanovanjih nameščal žaluzije. Požarju na Vegradu zatrjujejo, da ima denar za njegovo poplačilo Nova Ljubljanska banka. Ta pa pravi nasprotno.
Tudi podjetnik Zekrija Habibovič ne more najti kompromisa z Vegradom, saj slednji vztraja, da podjetniku lahko povrne 30.000 evrov, medtem ko je Habibovič prepričan, da mu Vegrad dolguje 165.000 evrov.

Prav od uspešnega poplačila oziroma dogovora o odpisu dela terjatev malih izvajalcev Vegradu pa je tudi odvisno, ali bo Vegrad preživel ali šel v stečaj.