V začetku decembra je Državna volilna komisija potrdila zapisnik o izidu referenduma in zavrgla pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti v referendumski kampanji.
Predsednik Državne volilne komisije Peter Golob je 8. decembra dejal: "Ugovor po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi se lahko na DVK vloži zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravilih volilnih organov, ne pa tudi zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji."
Ob koncu decembra pa so Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič na vrhovno sodišče vložili tožbo zoper zapisnik o izidu referenduma.
"Mi želimo odgovor od vrhovnega sodišča, ali laži, manipulacije in zastraševanje lahko postanejo v imenu svobode govora ključen način, kako se bomo v prihodnosti pogovarjali pri raznih kampanjah - predvolilnih, referendumskih in podobno. Če bo to zmagalo, če bodo tisti, ki konkurirajo za nek cilj, lagali, potem državljani ne bodo mogli nikoli več odločati na podlagi pravih informacij," je dejal Dušan Keber.
Skupina je prepričana, da so zdravniške organizacije in Rimokatoliška cerkev kršili pravila referendumske kampanje s sistematičnim širjenjem neresničnih in zavajajočih izjav.
"Ko ljudstvo enkrat odloči, je treba to odločitev spoštovati," pa je 8. decembra v studiu 24UR dejal pobudnik referenduma Aleš Primc. Bogdan Biščak je ob tem izpostavil primer letaka, ki je bil položen na mize v cerkvah, kjer je izrecno prepovedano vodenje volilne kampanje. "To ni kampanja, to je molitev. Zavajate," se je odzval Primc, Biščak pa je poudaril, da na letaku jasno piše "Proti".
V tožbi, ki so jo vložili na vrhovno sodišče, so nanizali 83 primerov, za katere menijo, da dokazujejo jasne kršitve kampanje. Za našo televizijo se je predstavnik cerkve Gabriel Kavčič odzval, ko se je skupina pritožila na Državno volilno komisijo.
"Zagovorniki propadlega zakona naj svoj trud namesto v nedemokratične težnje po razveljavitvi referenduma raje usmerijo v urejanje paliativne oskrbe ter slovenskega zdravstva," je zapisal.
"Kot dijaki v šoli, ki pišejo test in potem rezultat ni pričakovan in iščejo, kje bi lahko kakšno točko dobili, da bi lahko rezultat izboljšali," pa je komentirala Metka Zevnik iz koalicije Proti zastrupitvi bolnikov.
Tožniki pa ob tem poudarjajo, da analize in javnomnenjske ankete kažejo, da vpliv neprijavljenih kampanj na rezultat referenduma ni bil zanemarljiv, zato so prepričani, da je njihova tožba utemeljena in pričakujejo novo referendumsko odločanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.