Že samo odkritje BSE ter kloramfenikola v mleku sta za predstavo o tem, kaj jemo, verjetno dovolj. Skušali smo izvedeti, kdo opravlja kakšne analize in kako pogosto. Ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za zdravje bdita nad vsakoletno analizo, v kateri ugotavljajo prisotnost ostankov pesticidov. Med več deset tisočimi proizvodi tako vzamejo le 300 vzorcev živil, prav tako pa tudi kmetijskih proizvodov. Lani je bil, kot zagotavljajo, sporen en vzorec kruha. Koliko časa so ljudje jedli ta kruh, nismo izvedeli.
Veterinarska uprava RS (VURS) hkrati preverja živila živalskega izvora. Vsako leto odvzamejo več kot osem tisoč vzorcev in opravijo 13 tisoč preiskav. Ugotavljajo prisotnost težkih kovin, pesticidov, hormonov in nenazadnje tudi antibiotikov, s čimer sledijo direktivam EU.
Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, Breda Kutin, ob tem poudarja, da je število analiz, ki se opravljajo glede vsebnosti nevarnih snovi v Sloveniji relativno majhno. »To pove tudi podatek, da smo imeli v letu 2001 okoli 170 analiziranih vzorcev, plan za leto 2003 pa je okoli 350 vzorcev. Po izjavi gospe Dunje Piškur Kosmač, pa naj bi bilo primerno število okoli 700,« dodaja Kutinova. Profesor na medicinski fakulteti in predstojnik inštituta za higieno, Dražigost Pokorn, dodaja, da obstajajo točni predpisi, ki prepovedujejo kloramfenikol in nekatere druge antibiotike v hrani, kar mora država tudi zagotoviti. »Koliko analiz je zaradi tega potrebno narediti, ne vem. Potrebno jih je toliko, da potrošnik dobi na policah varno in zdravo hrano,« zatrjuje Pokorn in dodaja: »Tu sta dva različna pojma – zdrava, varna hrana in zdrava prehrana. Prav nezdrava prehrana pa je pomembni dejavnik tveganja, ki pa seveda vključuje tudi zdravo hrano.«
Z vidika potrošnikov pa se zdi povsem nesprejemljiv njihov odgovor, da so količine prepovedanih substanc v živilih izjemno majhne. Zaužiti bi morali ogromne količine, da bi to škodilo našemu zdravju. Tako se zdi marsikomu celo bolj smiselno takšne podatke enostavno zamolčati. »Presenetile so nas izjave, ki smo jih prebrali v medijih, češ, da ne gre za zelo resen problem. Gre za trditve pomembnega strokovnjaka s področja prehrane, ki pravi, da je antibiotik v hrani precej manjši problem, kot pa prevelika količina zaužitih maščob. Tu je potrebno izpostaviti, da gre za prepovedan antibiotik in za nepotrebno izpostavljanje potrošnikov tveganju. Pri antibiotiku, ki se na nezakonit način najde v mleku, ne gre za izbiro potrošnika, pri maščobah pa potrošnik lahko zavestno izbira,« pojasnjuje Kutinova.
»Zdrava prehrana je zelo širok pojem, ki ne vključuje samo varne hrane, pač pa tudi druge dejavnike, ki so bistveno pomembnejši od varne oziroma nevarne hrane,« dodaja Pokorn.
Analize kontrole hrane so pomembne, zato je potrebno zagotoviti, da država da dovolj denarja zanje. Poleg tega pa je pomemben tudi način prehranjevanja. »V evropskih državah, poleg državnega nadzora, del neodvisnega nadzora opravljajo tudi potrošniške organizacije. Tudi s tem, da nadzirajo vsebnost nevarnih sestavin v hrani, kar je dodatna informacija in pritisk za to, da jemo varno hrano. Analize bomo opravljali še naprej, seveda, če bomo za to dobili ustrezna sredstva, saj nam članarine ne zadostujejo.