Je napočil čas, da bi za neutemeljene klice na pomoč, reševanja zaračunali?

Za gorskimi reševalci je rekorden vikend. Posredovali so približno 20-krat, devetkrat je vzletel tudi helikopter. "Od reševanj alpinistov, ki so padli v steni do klasičnih zdrsov, poškodb. Imeli smo tudi obolela stanja, ponovno pa so bili tudi pohodniki, ki so zašli na območja, kjer se je ohranil sneg in niso znali naprej," je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar.

In to kljub večletnemu opozarjanju, pa tudi banalnim opozorilom, kot je denimo to, naj se planinci v hribe odpravijo z nahrbtnikom. "Da ne hodimo na primer z vrečami; na planinskih poteh namreč srečujemo tudi takšne posameznike. Pa tudi naj imajo v nahrbtniku tisto najnujnejšo planinsko opremo, ki nam bo služila v primeru nekih težav," svetuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi.

V gore se namreč še vedno odpravljajo pomanjkljivo opremljeni in neizkušeni pohodniki, ki se na najvišje gore podajajo celo v športnih supergah in sandalih. V letošnji sezoni so zabeležili že skoraj 30 pohodniških nesreč, največ je padcev in zdrsov, v osmih primerih pa pohodniki niso bili ustrezno pripravljeni na turo.

"Opažamo, da je ljudi, ki niso ustrezno opremljeni, v zadnjem času manj. Predvsem med domačimi obiskovalci gora je opremljenost vedno boljša. Namesto tega pa v zadnjem času opažamo predvsem tujce, ki v gore odidejo s povsem z neustrezno opremo in ki jih je potem treba spravljati v dolino," je dodal Dolinar. Igor Podjed, vodja oddelka pilotov letalske policijske enote, pa je znova poudaril, da so razmere v gorah še vedno zahtevne: "Še vedno so področja pokrita s snegom, ki zahtevajo vso ustrezno opremo in tudi nekaj znanja. Vse to privede do več naših posredovanj."

Smo šele na začetku sezone, kar pomeni, da bo nesreč v takem številu še več, medtem opozarjajo pri gorski reševalni službi. Poleg tega še napovedujejo, da bo število reševanj najverjetneje preseglo številke iz lanskega leta, ko je obisk močno upadel zaradi avgustovskih poplav, ko je običajno v gorah največ ljudi, s tem pa tudi povezanih nesreč.

'Številka, ki si je ne želimo'

V oddaji 24UR ZVEČER je na vprašanja odgovarjal generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS) Damjan Omerzu. Kdaj se je nazadnje zgodil tak vikend, da bi helikopter v gore poletel devetkrat? "To je zagotovo ogromna številka. V zadnjih tednih smo se sicer navadili na veliko število reševanj, ampak devet je res en presežek - številka, ki si je ne želimo," je dejal.

Poletna planinska sezona je na vrhuncu, tu so dopusti, v gorah pa domači in tuji turisti. "Turistične kapacitete so polne in z večjim obiskom, z večjo množičnostjo obiska gora žal sledi tudi ta nesrečna statistika," je dodal Omerzu.

Reševalci sicer že več let opozarjajo tudi, da je vsako sezono med poškodovanimi planinci kar nekaj takih, ki podcenjujejo zahtevnost slovenskih gora. In to kljub dostopnosti do informacij, kot jo imamo danes. Generalni sekretar iz PZS je sicer ob tem poudaril, da so gore vsaj do neke mere nepredvidljive. "Žal vseh nesreč verjetno ne bomo mogli nikoli preprečiti. Zgodijo se lahko vsem, tudi dobro pripravljenim in dobro opremljenim," je dejal.

Je pa dodal, da se resnično pojavlja tudi veliko število takšnih nesreč, ki bi jih po njihovem mnenju in po mnenju gorskih reševalcev lahko preprečili "z malo večjo stopnjo odgovornosti, malo boljšo opremljenostjo, z malo več razumevanja, kam se podajajo in kako se morajo na to pripraviti". "Žal so nekateri primeri res precej banalni," je priznal.

Omerzu: Naše gore so zahtevne, čeprav nepoznavalec morda sprva ne dobi takšnega občutka

Kako pa bi lahko Planinska zveza obrnila trend? Je to sploh mogoče? Da je to velik izziv, se je strinjal tudi sogovornik. "Predvsem je velik izziv, kako nasloviti tuje obiskovalce, do katerih nimamo tako direktnega dostopa."

Pred tokratno sezono so zato ubrali skupni pristop z deležniki v turizmu, v Policiji, vodniki itd. Skupaj so pripravili vsebine, s katerimi želijo preko različnih turističnih kanalov doseči ljudi. "Jih informirati, da so naše gore zahtevne, čeprav na prvi pogled, glede na nadmorsko višino, takšnega občutka nek nepoznavalec ne dobi," je dejal.

Ob tem je dodal, da številni oznako "lahka planinska pot" še vedno smatrajo zgolj za sprehod. "Ampak temu še zdaleč ni tako. Tudi na njej se lahko zgodijo številne nepredvidljive okoliščine," je poudaril.

Podatki medtem pravijo tudi, da je vsak drugi, ki so mu na pomoč priskočili gorski reševalci, tujec oziroma turist. Pa tudi da so klici na pomoč vse pogosteje neutemeljeni. V Sloveniji pa še vedno velja, da stroške helikopterskega prevoza krije proračun. Ali je torej nemara le napočil čas, da bi v primerih neprimerne opreme in neutemeljenih klicev na pomoč, za reševanje zaračunali? Omerzu pravi, da gre za kompleksno vprašanje, ki pa pravega odgovora in rešitve še nima.

"To bi odvrnilo ljudi od kvalitetnega in dobrodošlega početja - aktivnega preživljanja prostega časa. Vendar pa po drugi strani vsekakor ne moremo podpirati teh neodgovornih ravnanj in ekstremnih primerov, ki se pojavljajo," je dejal. Meni, da bo treba poiskati rešitev, ki bo ohranila "ta naš sistem gorskega reševanja, planinstva in tudi vzdržnega gorskega turizma".

V prvem koraku pa lahko sicer PZS deluje preventivno, zato usposabljajo svoje člane in širšo skupnost, informirajo pa tudi tuje obiskovalce.