Informacija, da je bila Slovenska policija, ko je 14. oziroma 15. maja 2021 v največji tajnosti izvedla številne hišne preiskave pri domnevnih članih slovenske celice Kavaškega klana, nemalo presenečena, ni nepomembna. "Večinoma tistih, ki so bili višje na hierarhični lestvici, ni bilo doma. Kasneje je bilo ugotovljeno, da so bili obveščeni, da bodo na tiste datume izvedene hišne preiskave," pravi penologinja in novinarka Večera Damjana Žist.
Slednje je Policijo vodilo v sum izdaje. "Informacija je lahko seveda prišla s Policije ali s tožilstva," dodaja Žistova. In kmalu se je na ljubljanskem sodišču odvilo sojenje eni od zaposlenih v vložišču specializiranega državnega tožilstva, ki naj bi za denar fotografirala tajne tožilske dokumente, tudi tiste o hišnih preiskavah, ki so dosegli vrh slovenske celice Kavašev. Pravzaprav naj bi navodilo o nagrajevanju njenih dejanj prišlo celo z vrha celice, od enega od bratov Kadivec.
"Vendar pa je bila osumljena tega kaznivega dejanja oproščena na sodišču oziroma je bila zadeva razveljavljena in ji bodo sodili znova," pravi penologinja.

In kaj ima vse to s hišno preiskavo pri nekdanjem notranjem ministru Alešu Hojsu? Ali podobno zdaj očitajo tudi njemu? Nekdanji minister pravi, da se podobno dejanje zdaj očitno očita tudi njemu. Da naj bi od neznane osebe na Policiji dobil informacijo, kdaj bo leta 2021 potekala hišna preiskava za Kavaški klan, kar naj bi takrat Kavaškemu klanu tudi sporočil, navaja Hojs.
Čeprav primera na prvi pogled ne moreta biti povezana, se zdi, kot da imajo z uhajanjem informacij težavo organi pregona. "Zdaj ne vemo, ali je nekdanji minister med osumljenimi ali je le oseba, ki naj bi nekaj vedela o nekem policistu, ki naj bi mu povedal zaupne podatke v povezavi z aretacijami Kavaškega klana v Sloveniji," še pravi penologinja.

Preiskavo izvaja posebni oddelek specializiranega tožilstva, zadolžen za pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili. In medtem ko nekdanji Hojsov državni sekretar Franc Kangler na X-u sporoča, da Hojs ni bil pooblaščena uradna oseba in da ga zato posebni oddelek ne bi smel preiskovati, njegov odvetnik Franc Matoz trdi, da "ni podlage za izdajo odredbe, nobenega suma, očitno je res predvolilni čas".
Je pa prvak SDS Janez Janša našel skupni imenovalec preiskave in primera Trenta, kjer je sam sedel na zatožni klopi. To je preiskovalna sodnica Irena Topolšek, ki jo je označil za "angažirano tudi za diskreditacijo Aleša Hojsa". Očital ji je, "da bolj butast izgovor za preiskavo težko najdeš". Matoz pa je dejal še, da bo terjal umik oznake zaupno z odredbe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.