Je nižanje kazni za prehitro vožnjo res dobra rešitev?

Od včeraj veljajo številne nove omejitve in zapovedi v cestnem prometu. V spremenjenih pravilih pa je končno dobil mesto tudi električni skiro, ki je že nekaj časa pogost udeleženec v prometu. Ponekod zakon zmanjšuje kazni, drugod jih zaostruje. In kaj točno je od včeraj drugače?

Na slovenskih cestah boste po novem ob ustrezni označbi lahko zavili desno pri rdeči luči. Za zdaj je to sicer še teorija – iz največje slovenske občine namreč sporočajo, da še preverjajo, kje bi bila taka uveljavitev sploh možna.

Električni skiroji bodo medtem lahko vozili samo še po kolesarskih stezah – kjer so te na voljo. "Če kolesarskih površin ni, pa je enako kot za kolesarje – ob desnem robu vozišča. Treba pa je biti tukaj pozoren, saj to velja samo na cestah, kjer je največja omejena hitrost 50 kilometrov na uro. To pomeni, da s skirojem – za razliko od kolesa – ne bomo smeli voziti ob desnem robu cestišča zunaj naselja," razlaga vodja šole varne vožnje pri AMZS Manuel Pungertnik.

Ob tem morajo mlajši od 18 let obvezno nositi čelado, za ostale pa je to priporočljivo. Tako kot na kolesih pa ne bo nikakor dovoljeno uporabljati slušalk.

Medtem se kazni za prehitro vožnjo nižajo. "Do zdaj smo vedno globe višali, tako da z nižanjem glob nimamo izkušenj in je težko govoriti, kako natančno bo to vplivalo na varnost cestnega prometa. To bo najbolj pokazal čas," pa izpostavlja Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU.

A hkrati se višajo globe za prekrške, kot je uporaba mobilnega telefona – s 120 na 250 evrov, k temu pa bodo prištete še tri kazenske točke. Tudi parkiranje na mestu za invalide bo dražje – namesto 80 vas bo stalo 200 evrov. Otroci pa bodo lahko sedli v avto brez sedeža ali jahača pri 140 centimetrih oziroma doseženih 36 kilogramih.

Vozniki z dioptrijo (kot doslej): ob vožnji s pretečenim vozniškim dovoljenjem kategorije, za katero je potreben zdravniški pregled ali potrdilo o dodatnem usposabljanju, se vozilo avtomatsko odvzame.

In nenazadnje: zakon zapoveduje novo pravilo ob prehitevanju počasnejših udeležencev v prometu, kot so kolesa, skiroji in motorna kolesa s hitrostjo do 25 kilometrov na uro – to je dovoljeno le na razdalji vsaj meter in pol.

V oddaji 24UR ZVEČER so gostili strokovnjaka za prometno varnost Andreja Brgleza, direktorja Inštituta za civilizacijo in kulturo. Kako gleda na spremembe, ki stopajo v veljavo? Kako bodo vplivale na našo vožnjo? Brglez odgovarja, da bomo videli, a te spremembe so bile pričakovane, dolgo so se pripravljale, AVP jih je imela tudi že lep čas pripravljene. "To je samo en del, paket je precej velik. Ne sme nas zbegati, promet je živ organizem, ki se spreminja. To je morda tudi trenutek za opozorilo vsem tistim, ki imamo vozniško dovoljenje, da se do takrat, ko smo naredili vozniški izpit, še nismo naučili vsega. Promet se spreminja, moramo ga spremljati. Pravila se spreminjajo in moramo ostati v toku, jih poznati," pravi. Razlaga tudi, da je bilo kasneje sicer še veliko popravkov, kot se praviloma zgodi, ko se začnejo poslanci v prvem in drugih branjih pogovarjati še o kakšnih spremembah. "Ampak zdaj je tukaj in je, kakršen je."

Kako pa gleda na znižanje kazni za prekoračitev hitrosti in na drugi strani višanje kazni za uporabo telefona? "Tukaj se moramo vsi spomniti, da je v poslanskih klopeh – čez palec – kakšna tretjina novih obrazov. Vsi ostali so stari znanci, ki so 20 let ves čas samo višali kazni. Ob tem pa je stroka – prometna, pa tudi pravna in ostala – ves čas opozarjala, da samo dvigovanje kazni ne bo doseglo tistega, kar si politika misli, da se bo zgodilo – da se bomo ustrašili, ker je kazen previsoka. To je delovalo včasih po mesec ali dva, potem pa se je vse spet vrnilo v stare tirnice. Zakaj? Ker druga dva dejavnika ne zdržita – to je, da je kazen tudi izrečena in denarna kazen seveda tudi hitro pobrana oziroma izterjana," pravi. Tukaj pa je – tako Brglez – retorika politikov popolnoma enaka, ne glede na to, ali gre za višanje ali nižanje kazni.

Kot še enkrat izpostavlja, mora biti kazen torej primerno visoka in hitro izrečena. "Znova opozarjam, da policistov ni na cestah, vemo, da jih še nekaj časa ne bo, in možnost, da nas dobijo, ostaja enako visoka, kot je bila prej. Vemo pa, kako uspešna je država pri izterjanju denarja: imamo tistih čudovitih 50 odstotkov popusta, če plačamo v 15 dneh, kar pa kaže na nemoč države. Če je kazen 200 evrov, je 200 evrov in jo mora država od državljana seveda dobiti, brez popustov in vsega ostalega." Kazen je potrebno plačati v osmih dneh, a tudi kazen postane pravnomočno po osmih dneh, torej obdobje, ko je še vedno možno plačati "polovičko". V praksi to pomeni, da je možno kazen plačati polovično do v 15 dneh. 

Orodje po njegovem mnenju ostaja enako šibko, si pa misli, da so se poslanci k temu nižanju zatekli zato, ker se v prihodnjih letih pripravlja večji paket nadzora prometa – ne več samo s policisti, ampak z bistveno več kamerami, radarji, zankami in z vsemi drugimi tehničnimi sredstvi. "Tako da bo to bolj avtomatizirano."

Več odgovornosti na posamezniku

Prvič v zgodovini pa imamo tudi regulirano vožnjo z električnim skirojem. Kaj nam to sporoča? Strokovnjak za prometno varnost pravi, da smo na to dolgo čakali. "Agencija je imela ta paket sprememb pripravljen že kar nekaj časa, pa so poslanci okrog tega bistveno predolgo motovilili. S tem smo sedaj dobili vsaj neke osnovne gabarite."

Bistveno večje težave pa bomo v prihodnjih letih po njegovem mnenju imeli na nekem drugem področju. "In to so mestna jedra, ki se bodo poskušala vedno bolj vračati pešcem, avtomobili pa se bodo iz njih umaknili. Nastalo bo nekakšno sobivanje med pešci in drugimi prevoznimi sredstvi, verjetno večinoma elektrificiranimi," razlaga. Pri tem pa ne bo šlo samo za skiroje – prihaja paleta novih prevoznih sredstev za mlajše in starejše, ki bodo avtonomna ali neavtonomna . "Vse to se bo gibalo in zakon, črka nadzora ali nadzor redarjev oziroma policistov ne bo mogel odigrati svoje vloge. Popolnoma prepričan sem, da bi morali staviti na izobraževanje mlajših generacij in vseh ostalih (če za nas še ni prepozno) o empatiji – ti paziš name, jaz pazim nate in tako poskušava sobivati v okolju."

Hitrost pa mora biti po njegovem mnenju vseeno manjša. "V peš conah se bo morala gibati od treh do petih kilometrov na uro. Verjetno bo to tehnično rešeno taji – da skiroji ne bodo smeli v cono za pešce z večjo hitrostjo, tako da se bo njihova hitrost avtomatično zmanjšala. Vse to so rešitve, ki so pred nami."

Kakšne pa so še druge spremembe v prometu, ki nas čakajo – predvsem glede na podnebne spremembe? V zadnjem poročilu o podnebnih spremembah je promet denimo izpostavljen kot eden največjih onesnaževalcev. Znanstveniki so na tem področju tako že prižgali rdeči alarm. Brglez meni, da je ta alarm, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi videli, tista prava, velika težava. "Če rečemo, da sta promet sam po sebi in prometna varnost težavi zadnjih stotih let in bosta še naslednjih 50, je to velik problem. In mislim, da se tega niti ne zavedamo, niti ga še nismo začeli reševati na pravi način. Moramo vedeti, da promet seveda ni edini, ki onesnažuje. Lahko bi govorili tudi o tem, da moramo spremeniti navade pri kupovanju hrane ali oblačil, v industriji na splošno. Promet je zelo na očeh, je tisti, na katerega najprej pomislimo, seveda ker več kot jasno onesnažuje naša dihala. Ampak ne vem, ali vsi zares razumemo, kaj to pomeni," navaja. Ob tem predstavi primer elektrifikacije. "Zdaj govori industrija o tem, da se bo do leta 2030 vse elektrificiralo. Moramo pa vedeti, da tudi kot družba nismo pripravljeni potegniti črte. /.../ Nemčija in vse tiste industrijske države, ki imajo največjo zalogo rešitev za avtomobile, predvsem pa za tovorni promet, razmišljajo o ekspanziji električnih avtomobilov. Ne bo jih manj, predvideva se, da jih bo več. Deljena avtomobilnost ne pomeni, da bo na cestah manj avtomobilov – pomeni, da jih bo več."

Ob tem še poudari, da na planet Zemljo gledamo kot na poslovni model, ki mora ves čas prinašati še več dobička. "Od konj smo prešli k avtomobilom, prehod od bencinskih avtomobilov k električnim pa ni skok, ki ga zdaj potrebujemo v okoljskem smislu. Tukaj je rešitev samo manj – manj vožnje, manj onesnaževanja samega. Ali pa seveda tehnološka rešitev z nečim, kar bi popolnoma ozelenilo našo mobilnost. Te rešitve pa v resnici nimamo." Bomo videli, kdaj jo bomo dobili in kakšna bo.