"Vsi, ki smo varovane osebe druge stopnje, se po Sloveniji vozimo po enakem režimu, zdaj pa je to kar naenkrat problem," je očitek predsednice države na ugotovitev nadzora, ki ga je opravil direktorat za Policijo. "Te smernice, ki ste jih omenili, oziroma priporočila, so jasne. In kot je meni znano, se v večini primerov upoštevajo. Kadar gre za skupino vozil, je običajno in priporočljivo, da je prednje vozilo, torej prvo vozilo, službeno vozilo," je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil minister za notranje zadeve Franci Matoz.
Predsednica države pa pravi, da gre za problem Policije, ker policistov ni dovolj in imeti vsakokrat policijsko spremstvo, kot pravi, v preteklosti ni nikoli zneslo. Matoz je dejal, da tega ne more komentirati, ker ne ve, kolikokrat je bilo zaprošeno za spremstvo in na kakšen način. "V kolikor bi te podatke imel, bi lahko komentiral," je poudaril.
Kot je poudaril voditelj oddaje, je bila predsednica po njenih navedbah s sogovornikom v stiku in se je odločila, da bodo njeno varovanje opravljali policisti iz urada za varovanje in zaščito takoj, ko boste uredili razporejanje delovnega časa, ki ga je treba prilagoditi evropskim pravilom. Na vprašanje, kdaj bo to storil, je Matoz odgovoril, da sta si tukaj enotna in da sta se o tem res pogovarjala: "Tudi jaz sem ta problem zaznal, zato je sprememba zakona v proceduri, je že v postopku. Res gre za razporejanje delovnega časa in ko bo sprememba zakona sprejeta, bo tudi delovni čas drugače urejen."
Ali takrat ne bo več nobenih ovir, da preide tudi varovanje predsednice pod urad za varnost in zaščito pri GPU? "Tako sva se takrat pogovarjala," odgovarja Matoz.
Pri nadzoru pa najbolj bode v oči, da so policisti, ki so bili na kraju nesreče, v depeši najprej zapisali, da so bili vsi v vozilu pripeti. Pozneje pa jih je predsednica države demantirala, ker je sama javno priznala, da ni bila pripeta. Na vprašanje, kaj je šlo narobe pri delu policije, Matoz odgovarja, da ne bi rad preuranjeno sklepal: "Nedvomno gre najmanj za malomarno opravljeno delo policistov. Seveda ugotovitve še niso dokončne. Ko jih bomo imeli, kajti nadzor še poteka, bomo tudi ustrezno ukrepali." Pri tem je poudaril, da so nedvomno bile nepravilnosti, od obveščanja do varnostnega pasu in samega ogleda, ki je bil prepozen, je še poudaril minister.
Veliko razburjenja povzroča tudi dejstvo, da so na ministrstvu za notranje zadeve ugotovili, da so disciplinski postopki zoper policiste, ki so sodelovali v postopku na Čopovi ulici pred slabima dvema letoma, ki je imel za posledico smrt 37-letnega Armina Đutovića, zastarali.
Na vprašanje, kaj pravi na obrazložitev nekdanjega generalnega direktorja Policije Damjana Petriča, da je ukrepal takoj, ko je bil seznanjen, je Matoz dejal: "Najmanj, kar bi rekel, je, da ta trditev ne drži." Saj je po njegovih besedah jasno, da je bil disciplinski postopek začet 16 mesecev po tem dogodku, torej po tej smrti, potem pa ustavljen za 18 mesecev. "Kar pomeni, da je takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma generalni direktor policije, gospod Petrič, najmanj nevestno ravnal." Glede na to, da gre za smrt in za dogodek, ki na Policijo meče slabo luč ter da se je v drugih primerih nedvomno postopalo drugače, bo Matoz v skladu s svojimi pristojnostmi vztrajal, da gre v tem primeru najmanj za nevestno delo v službi, kar pa lahko pomeni tudi storitev kaznivega dejanja po 258. členu, je napovedal.
"Če nekdo svojo dolžnost opusti in malomarno ravna, je lahko za to odgovoren. V kolikor bo to izkazano, bom tudi tako naložil, da se zadeva zaključi," je poudaril. To bo obravnaval posebni oddelek pri Specializiranem državnem tožilstvu, ki je pristojen za pregon uradnih oseb, saj je Petrič še vedno uradna oseba, je poudaril.
Kako je pogovor potekal v nadaljevanju, si poglejte v zgornjem videoposnetku!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.